Anderlič je najverjetneje vedel za dogovarjanje gradbenih kartelov

Preiskovalna komisija v pričakovanju novega člana, saj bo dosedanji član Anderlič (LDS) zaslišan pred to komisijo. Državnozborska mandatno-volilna komisija je imela danes na dnevnem redu tudi predlog predsednika preiskovalne komisije DZ za gradnjo avtocest Rada Likarja za razrešitev člana komisije Antona Anderliča (LDS) in imenovanje novega člana. Likar je že po prejšnji seji komisije pojasnil, da bo Anderlič na komisiji zaslišan kot priča, torej ne more biti član komisije, katera ga bo zaslišala. Preiskovalna komisija je na zadnji seji sprejela sklep, da se dopolni dokazni sklep, in sicer da se zasliši dodatne priče: Roberta Kuzmana, izvršnega direktorja področja nizkih gradenj v SCT-ju, Mirka Bandlja, nekdanjega generalnega sekretarja vlade in Antona Anderliča, poslanca in nekdanjega vodjo poslanske skupine LDS v Državnem zboru RS. Liakr je že takrat pojasnil, da obstajajo indici, da je Anderlič sodeloval oziroma da je vedel za dogovarjanje, pa ni ukrepal. Prav tako ni Likar izključil možnosti, da pridobi Anderlič status preiskovanca. Poslanska skupina LDS zaenkrat predloga za novega člana ni posredovala, poslanec LDS Borut Sajovic je dejal, da ima Anderlič svojega namestnika. Člani preiskovalne komisije pa so se kljub temu odločili, da LDS zaprosijo za ime kandidata za člana.Spomnimo, preiskovalna komisija za gradnjo avtocest je že opravila prvi krog zaslišanj vseh domnevnih udeležencev Zemonskega sporazuma. Po pričevanjih vseh dosedanjih prič so člani komisije opazili nekatere razlike in nedoslednosti v njihovih izjavah. Predsednik preiskovalne komisije in poslanec SDS Rado Likar je prepričan, da imajo tiste priče, ki danes niso več direktorji ali celo lastniki gradbenih podjetij iz Zemonskega sporazuma, precej manjše težave s spominom kot pa tisti, ki so v gradbeništvu še aktivni. Tako sta na pričanju pred komisijo gradbena barona Zidar in Črnigoj kolektivno izgubila spomin in zanikala obstoj Zemonskega sporazuma oziroma se ga nista spomnila. Zemonski sporazum pa so že pred tem potrdile druge priče. Predsednik upravnega odbora CP-ja Ljubljana Lojze Kramljak je dejal, da je bil Zemonski sporazum o dogovoru med malimi in velikimi gradbenimi izvajalci splošno znan. Prav tako je povedal, da so se vsi akterji sporazuma sporazumeli, da bo glavni koordinator sporazuma prvi mož SCT-ja Ivan Zidar, ker je izhajal iz največjega gradbenega podjetja, v glavnem pa so bili koordinatorji direktorji. In tudi po sklenitvi sporazuma naj bi se še sestajali pri Zidarju na sedežu SCT-ja. Zidar naj bi bil po Kramljakovih besedah tudi pobudnik sporazuma, čeprav se Zidar ne spomni, da bi bil na sestanku na Zemonu.Da je bil Zemonski sporazum res podpisan, je potrdila tudi nekdanja direktorica CP Maribor Marija Žinkovič. Komisiji je na zaslišanju pojasnila, da je bil sporazum podpisan zato, da bi posel sploh dobili in da so manjši izvajalci moledovali, da naj jim veliki izvajalci odstopijo kaj dela, ker sami nismo mogli nastopiti pri razpisih. Po njenih besedah je bila silna muka Zidarja prepričati za delo.Likar je že večkrat pojasnil, da pri Zemonskem sporazumu ni toliko pomembno, ali preiskovalna komisija razpolaga s podpisano verzijo tega sporazuma. “Pomembno je, ali se je sporazum izvajal, ali so bila kršena pravila tržne tekme, izločena tuja in domača konkurenca, predvsem pa, ali smo davkoplačevalci zaradi kartelnih dogovorov preplačali avtocestni program”, je opozoril predsednik preiskovalne komisije. Preiskovalno komisijo zanima tudi, kateri državni uradniki ali celo poslanci so za to vedeli, sodelovali in “kar je enako hudo, niso ukrepali, če so vedeli za take posle”.Komisija bo nadaljevala svoje delo v januarju, ko bodo nadaljevali z zaslišanji prič, ki jih je še okrog 30, med njimi so tudi predsedniki nadzornih svetov Darsa ter prometni, okoljski in kmetijski minister.