Alternativa je SDS: Za gospodarsko rast, pravičnost in delovna mesta
torek, 18. 3. 2014Strokovni svet Slovenske demokratske stranke je predstavil alternativni vladni program. GospodarstvoPredsednik odbora za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Andrej Vizjak je uvodoma dejal: »Kljub okrevanju evrskega območja in večine držav članic, se Slovenija še vedno nahaja v krču. Ključno za izhod v teh ugodnih mednarodnih pogojih je, da se vlada zave, da je treba ustvarjati pogoje za gospodarsko aktivnost in nova delovna mesta«. Poudaril je, da so »vladni ukrepi v tesni povezavi z racionalizacijo in deregulacijo državnega sektorja oziroma državnega aparata«. »Razbremenitev in razdolžitev podjetij sta predpogoja za rast. Tu mislimo na razbremenitev gospodarstva v davčnem in administrativnem smislu. Oboje ubija gospodarsko iniciativo tako obstoječih podjetij kot podjetij, ki so šele na poti k rasti. Višji davki ubijajo in zavirajo gospodarsko aktivnost, prav tako številni birokratski postopki, soglasja in dovoljenja. Število soglasij in potrebnih dovoljenj je potrebno najmanj prepoloviti,« je dejal. »Tudi nepremičninski davek za gospodarske subjekte, za tiste, ki ustvarjajo, ni primeren in ga bomo odpravili,« je poudaril mag. Vizjak.Opozoril je, da sanacija bančnega sistema ni odpravila kreditnega krča, »zato je ključno da se podjetja razdolžijo, da bodo sposobna za nove projekte najemati nova posojila«. Poudaril je tudi: »Umik države iz gospodarstva omogoči podjetjem dostop do svežega kapitala in novih trgov ter privablja neposredne tuje investicije. Umik države mora biti pregleden in slediti dvema ciljema; maksimiranje kupnine in nadaljnji razvoj prodanih podjetij. Naloga države ni upravljati s podjetji, naloga države je ustvarjati pogoje za investicije, za rast in razvoj podjetij in s tem ustvarjanje novih kvalitetnih delovnih mest«.Meg. Vizjak je pojasnil: »Slovenija je še vedno upravičena do znatnega dela evropskih investicij, ki so lahko generator investicij, tehnološkega razvoja in inovativnosti ter razvoja turizma. Finančna perspektiva omogoča, da sredstva porabimo za zagon in prestrukturiranje gospodarstva, za krepitev njegove inovacijske aktivnosti, tehnološke zahtevnosti in prepoznavnosti«.Po njegovih besedah velja usmeriti napore v naravne danosti in konkurenčne prednosti na področjih procesnih tehnologij, izzivov okolja, bioekonomije, zdrave hrane, izzivov staranja in zdravja, elektronskih komunikacij, turizma, zdravega in dobrega počutja, aktivnih počitnic, poslovnega in kongresnega turizma, energetike in izzivi materialov in nano tehnologija. »Za nova delovna mesta lahko poskrbi zgolj okrevajoče gospodarstvo,« je sklenil.FinancePredsednik odbora za finance mag. Andrej Šircelj je poudaril, da so »stabilne finance tiste, ki dajejo podlago za to, da lahko podjetja stabilno delujejo, proizvajajo, prodajajo in ustvarjajo novo dodano vrednost. Zato bomo uveljavili in izpeljali zlato fiskalno pravilo, po katerem lahko porabimo toliko, kot dejansko ustvarimo. Ni namreč možno, da katerakoli država na dolgi rok prekomerno porablja in zaradi tega troši svojo lastno substanco«.Ob tem je po njegovih besedah treba zagotoviti tudi investicije s strani privatnega in državnega sektorja. »Nove investicije in spodbude so pogoj za nova delovna mesta. Pri tem bomo upoštevali transparenten proces privatizacije. Klasifikacija podjetij, kako se bodo privatizirala, že obstaja, možni so popravki, a ogrodje obstaja,« je dodal mag. Šircelj. »V javnem sektorju bo potrebno ukiniti neproduktivne odhodke. Zadolževanje mora potekati tako, da se Slovenija ne bo več neto zadolževala. Na eni strani gre za tekoče zadolževanje, s katerim se zadolžujemo za pokrivanje starih kreditov in novo zadolževanje, ki je nesprejemljivo. S stabilizacijo finančnega sektorja pričakujemo ugodnejše obrestne mere in konkurenčnejše pogoje za gospodarstvo. Treba je pričeti z razdolževanjem in z ustvarjanjem pogojev za konkurenčnejše poslovanje, da Slovenija postane konkurenčna tudi nekaterim državam, ki smo jih v preteklosti že presegli glede gospodarskega razvoja. Treba je spremeniti davčno okolje in takoj razveljaviti zakon o davku na nepremičnine – ga ukiniti. To je eno izmed bremen, ki bo gospodarstvo in kmetijstvo še posebej prizadelo,« je pojasnil predsednik odbora mag. Šircelj.Infrastruktura in prostorPredsednik odbora za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je uvodoma dejal: »Ko govorimo o infrastrukturi, se vsi strinjamo, da predstavlja urejena infrastruktura podporo gospodarstvu in mobilnosti prebivalstva. Pogoj za urejeno infrastrukturo pa je ustrezna prostorska politika, ki na eni strani varuje prostor kot vrednoto, na drugi strani pa brez nepotrebnega administriranja omogoča posege, ki mu dajo novo vrednost in vsebino«.Pojasnil je, da »potrebujemo novo prostorsko in novo gradbeno regulativo, s katero bomo pospešili investicije ter izgradnjo prometne, energetske in ostale infrastrukture ter povečali pomen javnega potniškega prometa. Z namenom doseganja teh ciljev bomo pripravili operativni program prenove in izgradnje prometne infrastrukture, ki bo določal vsebinski, časovni in vrednostni okvir izgradnje infrastrukture in njene prenove na področju prometa in na ostalih področjih. Predstavljal bo tudi operativno podlago za izvajanje investicij do leta 2020 in po njem«.Kot je dejal, bodo prioritete v tem programu »na modernizaciji obeh železniških koridorjev, s poudarkom na interoperabilnosti, odpravi ozkih grl in izboljšanju izvajanja intermodalnega transporta ter na izgradnji oziroma dokončanju izgradnje manjkajočih cestnih povezav. Integracija in modernizacija javnega potniškega prometa pa sta v funkciji večje mobilnosti prebivalstva in doseganja okoljskih ciljev«.Predsednik odbora za infrastrukturo in prostor je pojasnil, da bomo na področju elektroenergetske infrastrukture »pospešili izgradjo in obnovo slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja in s tem zagotovili zanesljivo in čim cenejšo oskrbo odjemalcev električne energije. Dokončali bomo verigo hidroelektrarn na spodnji Savi in izkoristili energetski potencial ostalih vodotokov«.»Prek nove stanovanjske politike nameravamo vzpostaviti trg nepremičnin ter zagotavljati dostopnost do stanovanj in prenovo obstoječega stanovanjskega sklada. Država mora zagotavljati pogoje, da lahko vsak pride do primernega stanovanja v skladu z njegovimi potrebami in zmožnostmi. Najemnina mora v vseh primerih omogočati vračilo naložbe. Tistim, ki najemnine ne zmorejo, pripada stanovanjski dodatek. Nova prazna stanovanja, ki ne najdejo kupcev, bomo zapolnili z oddajo preko možnosti postopnega odkupa, pri čemer se bodo plačane najmenine štele kot del kupnine,« je poudaril Zvonko Černač.
»V sedanjih razmerah, ko upada domača poraba, je treba spodbujati investicijska vlaganja in to takoj. V ta namen je nujno pripraviti operativne programe za evropska sredstva nove finančne perspektive za projekte, ki za izvedbo ne zahtevajo dolge časovne priprave. Izkušnje kažejo, da se da; nadaljevali bomo tam, kjer je bilo naše delo prekinjeno,« je sklenil.Kmetijstvo in okoljePredsednik odbora za kmetijstvo in okolje Robert Hrovat je dejal: »Kmetijstvo mora v Sloveniji postati pomembna gospodarska dejavnost, katere osnovno poslanstvo je zagotavljane hrane vsem prebivalcem. Posledično to pomeni nova delovna mesta, ohranjanje podeželja in možnost razvoja turizma.« Poudaril je, da je »potrebno dvigniti samooskrbo s ključnimi kmetijskimi proizvodi in pridelki. Sedanja vlada je sprejela načrt »Zagotovimo si hrano za jutri«. Gre za privlačen, populističen naslov sedanje vlade, ki pa ne bo realiziran. Če bi res želeli doseči cilj dviga samooskrbe z določenimi ključnimi kmetijskimi proizvodi in pridelki, bi se moralo to še kako odraziti v pripravi proračuna. Zdaj je povsem evidentno, da je kmetijski proračun namenjen zgolj močnim lobijem v kmetijstvu. Za slovenskega kmeta in kmetstvo kot nosilca nacionalnce samobiti skozi stoletja, vladi in lobijem očitno ni kaj dosti mar«.»Podeželje v ekonomsko-produkcijskem smislu nazaduje, kar kažejo negativni pokazatelji proizvodnje hrane, kljub povečanju proračunskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. Če želimo dvigniti stopnjo samooskrbe, moramo izpeljati dva ključna koraka, preusmeritev proračunskih sredstev kmetijske panoge, ki so ključne za dvig samooskrbe in razmerje med živinorejskim in poljedeljskim deležem v proračunski podpori kmetijstvu,« je pojasnil predsednik odbora za kmetijstvo in okolje.»Na področju okolja bomo uredili problematiko komunalnih in ostalih odpadkov ter rabe surovin. Problematika odlaganja komunalnih odpadkov je prepuščena skrbi lokalnih skupnosti, le-te pa zaradi iskanja političnega konsenza v svojih lokalnih okoljih to odrivajo na državo, ki je v korelaciji do Bruslja pravno-formalno odgovorna. V tem prerivanju ni učinkovitosti in problemi se samo kopičijo,« je dejal in poudaril: »Zato je potrebna sprememba, ki zahteva sistemsko sodelovanje med državo in lokalnimi skupnosti pri prostorskem umeščanju deponij v okolje in predvsem stimulaciji predelovalne industrije na področju odpadkov. Te cilje bomo dosegli tako, da bomo spremenili zakonsko podlago, ki ureja razmerja med državo in lokalno skupnostjo na področju ravnanja z odpadki in uvedli stimulativne gospodarske ukrepe, ki bodo zagotovili nova delovna mesta na področju zbiranja in predelave odpadkov«.Les je po besedah Roberta Hrovata izreden nacionalni naravni potencial Slovenije: »Reformirali bomo sistem koncesij za upravljanje javnih gozdov s ciljem boljšega izkoriščanja domače predelave lesa. Povečali bomo uporabo lesa pri gradnji in predpisali uporabo lesa pri določenih tipih objektov, oživili bomo pohištveno industrijo in za energetske potrebe uporabljali zgolj odpadni les. Sočasno bomo spodbujali manjše obrate za primarno predelavo lesa in oblikovali okolja za ponovno spodbuditev lesnopredelovalne industrije. Nastanek novih malih žagarskih obratov oz. tehnoloških posodobitev obstoječih je možno spodbuditi z ukrepi v okviru programa razvoja podeželja. Po vzoru nekaterih sosednjih držav bomo z javnimi sredstvi podprli ustanovitev gozdarsko-lesnega združenja, ki bo izvajalo promocijo lesa. Pri tem se bomo zgledovali po rešitvah v zakonu o promociji kmetijskih in živilskih izdelkov«.Delo, družina in socialne zadevePredsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Romana Tomc je dejala, da če bodo ukrepi na področju gospodarstva uspešni, bo veliko manjši pritisk na področju zaposlovanja, sociale in nenazadnje na področju pokojninskega sistema. »A ne glede na to, izzivi ostajajo, posebej na področju zaposlovanja mladih, ki čakajo na svojo priložnost, ki je ne dobijo, ker ni delovnih mest za njih, ker gospodarstvo ne deluje tako kot bi moralo, ali pa imajo izobrazbo, ki je na trgu dela nihče ne potrebuje. Zato bo treba tudi na področju izobraževanja prilagoditi sistem tako, da bomo izobraževali za poklice, ki bodo našli svojo priložnost na trgu dela,« je dejala Romana Tomc. Po njenih besedah mora vse to spremljati ustrezna štipendijska politika, kjer se nagrajujejo najbolj nadarjeni in deficitarni poklici. »Vsem mladim bomo ponudili priložnost, da dobijo zaposlitev v šestih mesecih, ko zaključijo s študijem. Veliko sredstev je za to na voljo iz evropskih strukturnih skladov,« je povedala Tomčeva.»Kako uspešen je bil korak na področju prilagoditve reforme delovnopravne zakonodaje, se kaže danes, proces pa je treba nadaljevati, delovne pogodbe moramo narediti bolj primerljive, tudi, kar se tiče prispevkov, obdavčitve,« je dejala Tomčeva in dodala, da obstajajo številne možnosti, a zaposlenosti ni nič več. »Sistem je treba narediti enoten, pregleden, poskrbeti je treba, da delo ne bo preveč obdavčeno, delodajalci morajo imeti interes, da zaposlujejo, zato je treba omejiti stroške dela,« je dejala Tomčeva. Poudarila je tudi, da je treba formirati odpravninski sklada, s čimer bomo razbremenili delodajalce in poskrbeli za varnost tistih, ki bodo izgubili zaposlitev.»Zgodba s pokojninsko reformo je bila izjemno uspešna. Pritisk na blagajno se je zelo znižal, vendar je proces nedokončana zgodba, ki jo je treba nadaljevati. Sistem potrebuje prenovo, da postane bolj pregleden in nadaljevati moramo v smeri, da je pokojnina prihodek, ki izvira iz plačanih prispevkov,« je poudarila Tomčeva.Izpostavila je tudi skrb za socialni sistem. »Ljudje potrebujejo pomoč socialne službe, a mreža ne deluje tako kot je treba, centri za socialno delo mora postati servis za tiste, ki potrebujejo pomoč, ko jo najbolj potrebujejo, ne pa da se opravljajo administrativne storitve,« je povedala Tomčeva. Po njenih besedah to področje potrebuje sodelovanje najširših interesnih skupin, ne le socialnih partnerjev. »Te ukrepe lahko izvedemo le skupaj v najširšem konsenzu, medgeneracijskem dialogu, k iskanju rešitev pa moramo povabiti tudi predstavnike mladih in starejše generacije,« je še povedala Romana Tomc.ZdravjePredsednik odbora za zdravje France Cukjati je uvodoma dejal: »Slovensko zdravstvo že več kot 10 let stagnira. Stroka sicer sledi svetovnemu razvoju, organizacija javne zdravstvene službe pa že 20 let ne sledi zahtevam, ki jih narekujejo dolgoročno načrtovanje, stroškovna učinkovitost in ekonomske zakonitosti plačevanja sttoritev. Kot da smo tudi v zdravstvu na stopnji nedokončane tranzicije«. Po njegovih besedah je potrebno najprej določiti mrežo javne zdravstvene službe: »Že leta 1992 je zakon zapisal, da dokler ne bo mreža sprejeta, ni nobenih investicij v zdravstvu«. Zato smo po njegovem mnenju investirali stihijsko. Kot je dejal, »mi nimamo tržnega elementa v slovenskem zdravstvu, da bi se ob neki tržni niši našel zasebni investitor, ki bi šel v ta projekt. Zaradi tega je nesprejemljivo, da Slovenija nima dolgoročnega programa investiranja in obvladovanja zmogljivosti javne zdravstvene službe. Niti nimamo definirano, kateri so tisti elementi mreže, ki se spremljajo in ki definirajo zmogljivost javne zdravstvene službe, to so kadri, prostori, oprema«.»Vzpostavili bomo centralni register sedanjega stanja,« je povedal. Temu sledi po njegovih besedah določitev idealne mreže, ki jo Slovenija kadrovsko in finančno zmore in nato določitev programa dograjevanja sedanjega stanja do idealnega stanja.Spregovoril je tudi o vprašanju javnih sredstev in zdravstvenem zavarovanju. »Najprej je treba določiti finančno vzdržno in strokovno sprejemljivo košarico pravic,« je poudaril in pojasnil, da »bomo določili, da vsaka storitev ali sodi v celoti pod obvezno ali v celoti pod dopolnilno zavarovanje. Ko bomo to določili, bo lažje pristopiti k organizaciji plačevanja javne zdravstvene službe«. Kot je dejal, se je doslej v javni zdravstveni službi plačevalo bolj po kapacitetah. Predlagal je, »da bomo vzpostavili sistem, kjer bo jasno določena cena zdravstvene storitve in bo jasno, da se plačuje opravljeno delo. Sistem programiranega delovanja in plačevanja po programu je nesprejemljiv«.Na področju reorganizacije javne zdravstvene službe je po njegovih besedah treba opozoriti, da moramo v odnosu zdravstvena služba – pacient oz. uporabnik ohraniti socialno kategorijo: »Vsi uporabniki imajo enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na svoje ekonomske možnosti«. Kot je dejal, pa je v odnosu med ZZZS in javno zdravstveno službo ter delodajalcem in zaposlenimi v javni zdravstveni službi potrebno vzpostaviti normalne ekonomske zakonitosti, kar pomeni, da je plačna uravnilovka nesprejemljiva. »Plačni sistem reguliranih poklicev bomo popolnoma spremenili, in sicer mu bomo dodali ekonomsko-tržne zakonitosti. Vodstvom javnih zakonodov je treba dati večja pooblastila, večje odgovornosti in izdelati strožni nadzor nad njimi. Vzpostavili bomo razmere, v katerih bo javna zdravstvena služba tudi ekonomsko zainteresirana, da kakovostno opravi ves program, ki je potreben, dodatno spodbujene aktivnosti pa trži doma in na tujem,« je še dejal predsednik odbora za zdravje France Cukjati.Izobraževanje, znanost in športPredsednik odbora za izobraževanje, znanost in šport dr. Milan Zver je uvodoma dejal: »Slovenija nima veliko razvojnih resursov. Imamo pa socialni kapital kot trajni pomemben vir za prihodnost slovenskega naroda in države. Moramo biti še posebej senzibilni, ko upravljamo s tem kapitalom«.»Ko govorimo o novih delovnih mestih in gospodarski rasti, se zgodba začne v šolski učilnici. Če narobe izobražujemo ali pa izobražujemo mimo potreb gospodarstva in družbe, so posledice takšne, kot so danes. Posledice se ne kažejo zgolj v slabih gospodarskih rezultatih, ampak celo v svojevrstnem exodusu slovenskega naroda, kot smo mu priča danes. Mladi hodijo iskat delo v tujino, namesto da bi ostali doma. Veliko časa smo prikrivali brezposlenost mladih s študenskim delom ali fiktivnimi vpisi, vendar slej ko prej pride trenutek resnice in ta je danes tu. Z raznimi shemami zaposlovanja lahko pogasimo požar, dolgoročno pa se lahko trg dela lahko uredi le z dobrim šolskim sistemom, ki mora biti odprt za potrebe družbe in gospodarstva,« je pojasnil.Dr. Zver je poudarl, da »nam manjka podjetniškega duha v celotni šolski vertikali, z vzgojo te kompetence je potrebno začeti že v osnovni šoli. Danes so mladi pogosto v položaju, ko čakajo na službo, najboljši pa delovna mesta tudi ustvarijo. Vse pa poteka v sistemskih okoliščinah, dobra politika vlade lahko naredi okoliščine, ki bodo vplivale na boljši trg dela, gospodarsko rast in zaposljivost mladih«.V prihodnosti se bo po njegovih besedah moral šolski sistem bolj odpirati. »Nujno je potrebno podpreti univerze, uvesti dualni srednješolski sistem, vzpostaviti podjetniški duh, kompretence že v nižjih ravneh izobraževanja. Pazili bomo na to, da tisti, ki so imeli doslej ključen vpliv pri reformah, mislim zlasti na Štrukljev sindikat, v prihodnje tega ne bodo imeli,« je sklenil dr. Milan Zver.KulturaPredsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj je uvodoma poudarila: »V Sloveniji potrebujemo pošteno poročanje in uravnotežen medijski prostor. Takega danes ni. Smo ena redkih držav, ki nima nepristranskega dnevnika. Medijsko poročanje je prevečkrat enostransko, nepošteno in navijaško. Zato bomo spodbujali privatizacijo medijev in ustanovitev vseh vrst novih medijev, da dosežemo pošteno poročanje in s tem tudi uravnotežen medijski prostor. Podpirali bomo uvajanje novih programov za izobraževanje novinarjev in uredili status novinarja tako, da se mu zagotovi v razmerju do delodajalca popolno avtonomijo, s tem pa tudi odgovornost za svoje delo«.Pojasnila je, da že več let sofinanciramo medije z namenom, da bi bil medijski prostor bolj uravnotežen, pa tega še nismo dosegli, zato bo tudi o tem potrebno ponovno razmisliti. »Modernizirali bomo javni zavod RTV. Organizacijska struktura se že desetletja ni spremenila in ni sledila trendom RTV-servisov po Evropi in po svetu. Z novo zakonodajo bomo omogočili izločitev tistih delov, ki se neposredno ne nanašajo na pripravo radijskega in TV-programa. Slovenija je edina država v Evropski uniji, kjer je javna TV hkrati tudi operater, saj ima v okviru svojega servisa tudi enoto Oddajniki in zveze,« je dejala. Po njenih besedah »bomo v sodelovanju z domačimi in tujimi institucijami opravili raziskave o uravnoteženosti poročanja, gledanosti, učinkovitosti zaposlenih, zadovoljstvu gledalcev; in vse to bodo izhodišča za pripravo programskih vsebin«.»Pomemben del so tudi regionalni radijski in TV-programi posebnega pomena, zato je potrebno s pomočjo spremembe zakonodaje treba določiti trajni in namenski vir sofinanciranja teh programov iz sredstev RTV-prispevka,« je še dejala predsednica odbora. »Govorcev slovenskega jezika je malo, zato bomo vodili aktivno jezikovno politiko s posebno skrbjo za slovenski jezik tako doma kot v zamejstvu in po svetu. Na vseh področjih umetnosti bomo spodbujali ustvarjalnost skupin in posameznikov in okrepili promocijo najkvalitetnejših dosežkov slovenske kulture doma in v tujini. Naredili bomo vse potrebno za obnovo in varstvo spomenikov, vključno s skrbjo za njihovo vzdrževanje. Prizadevali si bomo, da se več spomenikov uvrsti na seznam Unescove svetovne in kulturne in naravne dediščine. Kulturni turizem je tudi priložnost za nova delovna mesta, zato bomo tudi na tem področju skozi promocijo poznavanja Slovenije med našimi ljudmi in po svetu naredili več,« je povedala Alenka Jeraj.
Pravosodje Predsednik odbora za pravosodje dr. Vinko Gorenak je povedal, da je to sicer eden od stebrov, na katerih sloni država, ki pa v Sloveniji deluje izjemno slabo. Izmed številnih nalog, ki si jih je SDS zadala na področju pravosodja, so tri ključne: odprava sodnih zaostankov, zagotovitev enotne sodne prakse, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.»O sodnih zaostankih govorimo že dolga leta, a Slovenija iz meseca v mesec s strani Evropskega sodišča za človekove pravice prejema odškodninske sodbe zaradi nerazumno dolgega sojenja. Zato bomo najprej reformirali kazenski postopek, s sprejetjem Zakona o kazenskem postopku bomo skušali odpraviti sodno preiskavo in s tem zagotoviti sojenje v rokih 6 + 3 +3, kar pomeni, 6 mesecev na prvi stopnji, 3 mesece na pritožbeni in 3 mesece za izredna pravna sredstva,« je povedal dr. Gorenak.Drugo področje je področje enotne sodne prakse »Danes imamo situacija, ko sodišče na enem delu države odloči nekaj, sodišče na drugem delu države pa v identičnem primeru odloči popolnoma drugače. Tudi na področju delovnih sodišč so podobne situacije, To nameravamo rešiti tako, da bomo poenotili sodno prakso,« je dejal dr. Gorenak. Ob tem je povedal, da tudi pritožbena sodišča pogosto vračajo primere nazaj na prvo stopnjo, »kar bomo odpravili tako, da bodo višja sodišča dokončno odločila in da primerov ne bodo vračali na prvo stopnjo.«Glede zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, pa je dr. Gorenak dejal, da zakon velja že dve leti, pa vendar pri toliko premoženja, ki je izginilo na nezakonit način, danes potekajo le trije postopke za odvzem premoženja, »kar je dobesedno nič oziroma premalo«. Po besedah dr. Vinka Gorenaka je potrebno omenjeni zakon spremeniti, prav tako pa bo po njegovih besedah odgovornost za stanje na tem področju morala sprejeti tudi tožilska organizacija, ki bo morala poskrbeti za to, da bodo postopki na tem področju stekli bistveno hitreje in predvsem bolj učinkovito.Notranje zadeve in javna upravaPredsednik odbora za notranje zadeve dr. Božo Predalič je poudaril, da je podlaga uspešnemu funkcioniranju države uspešna javna uprava. »Zato bomo javno upravo in širši javni sektor preoblikovali tako, da bo funkcionalni in finančno vzdržen za davkoplačevalce. Dosledno bomo uveljavili koncept vitke a produktivne javne uprave,« je pojasnil. »Spremenili bomo sedanji neučinkovit sistem zmanjševanja stroškov in števila zaposlenih z uravnilovko, ampak se bomo poslužili koncepta dejanskih potreb uporabnikov«. Aktivnosti posameznih sektorjev, agencij in služb, ki se podvajajo, ali pa v trenutnih razmerah niso nujno potrebne za funkcioniranje države bomo po njegovih besedah ukinili ali ustrezno preoblikovali. »Tista področja, ki predstavljajo dodano vrednost, pa bomo okrepili tako finančno kot personalno,« je dodal. »Opustili bomo sistem uradniške logike, ampak bomo poskušali vodenje javne uprave približati logiki vodenja večjih gospodarskih družb. Osnovni cilj je z manj vložene energije doseči večjo dodano vrednost,« meni dr. Predalič.Zadane cilje bomo morali preverjati in meriti: »Merili jih bomo tako, da bomo izključevali nepotrebne procese in birokratske ovire. Osnovno merilo bomo postavili stopnjo zadovoljstva davkoplačevalcev, to je tistega subjekta, ki plačuje delovanje javnega sektorja«. Delovne procese bomo po njegovih besedah poenostavili in pocenili tudi z drugačnim pristopom uporabe informacijskih tehnologij. »Mi gledamo informacijsko tehnologijo kot orodje, ki mora poenostaviti in poceniti procese poslovanja, zagotoviti večjo učinkovitost, hkrati pa mora biti prijazno do uporabnika, tako do uslužbencev kot zunanjih uporabnikov,« je dodal.»Centralizirali, enotno standardizirali in posodobili bomo zastarelo pisarniško poslovanje, ki še vedno temelji na uporabi starih in decentraliziranih računalniških orodjih. Preverili bomo tudi učinke in smiselnost trenutne plačne reforme in sistem ustrezno korigirali,« je pojasnil predsednik odbora za notranje zadeve.»Policiji bomo omogočili optimalne pogoje dela in status policista ustrezno opredelili. Zagotovili jim bomo ustrezna materialno-tehnična sredstva, ki so potrebna za varno in uspešno izvajanje operativnih nalog policije. V sodelovanju z ministrstvom za obrambo bomo smiselno združili regijske centre za obveščanje. Z namenom odkrivanja najtežjih oblik finančnega kriminala bomo v sodelovanju z ministrstvom za finance ustanovili specializirano finančno preiskovalno enoto po vzoru finančne policije za odkrivanje najtežjih kršitev davčne zakonodaje in drugih predpisov s področja financ, organiziranega finančnega in gospodarskega kriminala, tihotapljenja stvari in ljudi ter finančnih prevar,« je dejal dr. Božo Predalič. Zagotavil je, da bo nova institucija »neodvisna od zunanjih vplivov in vsakokratne politične oblasti«.ObrambaPredsednik odbora za obrambo dr. Damir Črnčec je dejal, da je treba izboljšati upravljanje in vodenje obrambnega sistema, ki jebil v zadnjih petih letih bil deležen največjega varčevanja. »Zadnje ujme so pokazale, da je težava v upravljanju in vodenja tega resorja. Slovenska vojska je profesionalno organizirana struktura, na drugi strani je sistem zaščite in reševanja, ki je decentraliziran. V praksi to pomeni, da se ob velikih naravni nesrečah pri upravljanu dogodi, da imamo razprave o pravočasnih pozivih slovenskih občin slovenske vojske na pomoč«. Predstavil je naslednjo rešitev: »Zelo jasno bomo zapisali, da bo upravljanje in vodenje tega urejeno na nivoju države«.Dotaknil se je tudi izvedba optimizacije in racionalizacije stroškov. »Obrambni štab je neka struktura, ki bi zaokrožila to, kar smo počeli na obrambnem področju v zadnjih desetih letih. Slovenska vojska se je profesionalizirala, na drugi strani pa je upravni del ministrstva za obrambo ostal takšen kot pred desetimi leti«. S tem bi po njegovih besedah prihranili določen denar: »Ta denar bomo uporabili zato, da bomo opremili prostovoljne strukture v sistemu zaščite in reševanja z dodatno opremo in v slovenski vojski vzpostavili nov sistem dvojne uporabe tehnike in opreme. Jasno bomo definirali, katera oprema znotraj slovenske vojske je uporabna v sistemu zaščite in reševanja. To bi omogočilo, da smo v bodočih ujmah bolje pripravljeni«.Dr. Črnčec je izpostavil tudi vzpostavitev vojaške strateške rezerve, kar pomeni, »da bomo omogočili, da koncept zaživi v praksi skozi konkretne načrte in angažiranje mladih, ki so lahko na prostovoljni bazi del sistema slovenske vojske, bodisi skozi tabore ali pa tudi izobraževalne vsebine. Prostovoljna vojaška strateška rezerva bo omogočala dodatne resurse v primeru, če bi bilo potrebno angažirati slovensko vojsko v primeru večjih naravnih in drugih nesreč«.
Zunanja politikaDr. Dimitrij Rupel je dejal, da je področje zunanje politike strnjeno v nekaj gesel oziroma točk, med katerimi je na prvem mestu mednarodni ugled. »Moramo si povrniti mednarodni ugled kot smo ga imeli,« je dejal dr. Rupel. »Slovenska zunanja politika bo, če bo SDS imela pri tem kaj besede, primerna položaju in interesom države, ki povezuje Sredozemlje s Srednjo Evropo. Ta povezava je bistvenega pomena. Smo za dobre odnose z Rusijo, a tudi z Ukrajino, pri tem pa je treba reči, da Slovenija ni neopredeljena država med Rusijo in EU,« je povedal dr. Rupel. »Ravnanje v Svetu EU bo načelno in prepoznavno, značilna bo gibka, izkušena in kompetentna diplomacija,« je dejal dr. Dimitrij Rupel, ob tem pa ocenil, da je predvsem pomemben nepristranski izbor predstavnikov mednarodnih ustanov.Drugo geslo je odprtost, povezano z geslom politika odprtih vrat in okno priložnosti. »Ob osamosvojitvi smo načrtovali, da bo Slovenija odprta za mednarodne stike, izmenjave in tuje naložbe. Politika nacionalnega interesa ob zaničevanju samostojne nacionalne države in evropskih meril ustvarja vtis zaprtosti, avtoritarnosti, omejenosti, nedostopnosti in takšno usmeritev bomo preusmerili ter dali nov zagon za odpiranje države navzven,« je dejal dr. Dimitrij Rupel.Tretje geslo pa je po besedah dr. Rupla nepristranskost, sposobnost, kompetentnost, strokovnost. »Leta 2008 smo dosegli mednarodno primerljivost na 91% BDP, kasneje pa je to znatno upadlo, Ponovno bo uveljavljena mednarodna primerljivost, močnejše angažiranje, s katerim se bomo osamosvojili od arhaičnih vzorcev. Evropske vrednote kot so strokovnost, kompetentnost, spoštovanje dosežkov, pa bodo ponovno v ospredju«, je dejal dr. Dimitrij Rupel.Nenazadnje je še povedal, da sta slovenska in evropska javnost zaskrbljeni zaradi gospodarske in finančne krize, SDS pa se bo uveljavila kot alternativna, reformistična, proevropska politika. »Uspešna zunanja politika pomeni pametno izbiro zaveznikov, podporo drugih držav, dobro diplomacijo ter definicijo nacionalnega interesa na evropsko primerljiv način,« je še povedal dr. Dimitrij Rupel.
Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Damijan Terpin je uvodoma dejal, »da se SDS zaveda, da Slovencev ni samo 2 milijona, 500.000 nas živi zunaj naše matične države, v zamejstvu in zdomstvu. To mora priti v zavest vseh ljudi in institucij te države«. Poudaril je, da bomo »podpirali njihove organizacije, ki skrbijo za krepitev narodne zavesti. Tiste organizacije, ki se upirajo asimilacijskemu procesu. V to smer mora iti podpora matice, ki pa ne more biti samo finančna, ampak tudi politična. Slovenci zunaj matice moramo pridobiti narodne pravice, ki nam pripadajo. Podpora mora sloneti na politično diplomatski aktivnosti v razmerju do sosednjih držav«. Kot je dejal, je bistvena »pravica, da smo prisotni v organih oblasti sosednjih držav, kjer smo sami najbolj sposobni uveljavljati in pridobiti te pravice«.»Ohranjali in krepili bomo vsakovrstne vezi Slovencev po svetu z matično Slovenijo. Ljudje so odhajali v tujino v različnih obdobjih in tam ohranjali svoje slovenstvo. Očitki o političnem turizmu ministra so smešni. Potrebno je imeti konkretne stike s Slovenci po svetu, ki so ohranili svojo slovenstvo in narodno zavest. Mlajše generacije bomo spodbujali k spoznavanju Slovenije in jih podpirali pri ohranjanju slovenskega jezika,« je dejal dr. Terpin. Po njegovih besedah bi bilo potrebno fenomenom bega možganov nadomestiti s fenomenom kroženja možganov.
»V sedanjih razmerah, ko upada domača poraba, je treba spodbujati investicijska vlaganja in to takoj. V ta namen je nujno pripraviti operativne programe za evropska sredstva nove finančne perspektive za projekte, ki za izvedbo ne zahtevajo dolge časovne priprave. Izkušnje kažejo, da se da; nadaljevali bomo tam, kjer je bilo naše delo prekinjeno,« je sklenil.Kmetijstvo in okoljePredsednik odbora za kmetijstvo in okolje Robert Hrovat je dejal: »Kmetijstvo mora v Sloveniji postati pomembna gospodarska dejavnost, katere osnovno poslanstvo je zagotavljane hrane vsem prebivalcem. Posledično to pomeni nova delovna mesta, ohranjanje podeželja in možnost razvoja turizma.« Poudaril je, da je »potrebno dvigniti samooskrbo s ključnimi kmetijskimi proizvodi in pridelki. Sedanja vlada je sprejela načrt »Zagotovimo si hrano za jutri«. Gre za privlačen, populističen naslov sedanje vlade, ki pa ne bo realiziran. Če bi res želeli doseči cilj dviga samooskrbe z določenimi ključnimi kmetijskimi proizvodi in pridelki, bi se moralo to še kako odraziti v pripravi proračuna. Zdaj je povsem evidentno, da je kmetijski proračun namenjen zgolj močnim lobijem v kmetijstvu. Za slovenskega kmeta in kmetstvo kot nosilca nacionalnce samobiti skozi stoletja, vladi in lobijem očitno ni kaj dosti mar«.»Podeželje v ekonomsko-produkcijskem smislu nazaduje, kar kažejo negativni pokazatelji proizvodnje hrane, kljub povečanju proračunskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. Če želimo dvigniti stopnjo samooskrbe, moramo izpeljati dva ključna koraka, preusmeritev proračunskih sredstev kmetijske panoge, ki so ključne za dvig samooskrbe in razmerje med živinorejskim in poljedeljskim deležem v proračunski podpori kmetijstvu,« je pojasnil predsednik odbora za kmetijstvo in okolje.»Na področju okolja bomo uredili problematiko komunalnih in ostalih odpadkov ter rabe surovin. Problematika odlaganja komunalnih odpadkov je prepuščena skrbi lokalnih skupnosti, le-te pa zaradi iskanja političnega konsenza v svojih lokalnih okoljih to odrivajo na državo, ki je v korelaciji do Bruslja pravno-formalno odgovorna. V tem prerivanju ni učinkovitosti in problemi se samo kopičijo,« je dejal in poudaril: »Zato je potrebna sprememba, ki zahteva sistemsko sodelovanje med državo in lokalnimi skupnosti pri prostorskem umeščanju deponij v okolje in predvsem stimulaciji predelovalne industrije na področju odpadkov. Te cilje bomo dosegli tako, da bomo spremenili zakonsko podlago, ki ureja razmerja med državo in lokalno skupnostjo na področju ravnanja z odpadki in uvedli stimulativne gospodarske ukrepe, ki bodo zagotovili nova delovna mesta na področju zbiranja in predelave odpadkov«.Les je po besedah Roberta Hrovata izreden nacionalni naravni potencial Slovenije: »Reformirali bomo sistem koncesij za upravljanje javnih gozdov s ciljem boljšega izkoriščanja domače predelave lesa. Povečali bomo uporabo lesa pri gradnji in predpisali uporabo lesa pri določenih tipih objektov, oživili bomo pohištveno industrijo in za energetske potrebe uporabljali zgolj odpadni les. Sočasno bomo spodbujali manjše obrate za primarno predelavo lesa in oblikovali okolja za ponovno spodbuditev lesnopredelovalne industrije. Nastanek novih malih žagarskih obratov oz. tehnoloških posodobitev obstoječih je možno spodbuditi z ukrepi v okviru programa razvoja podeželja. Po vzoru nekaterih sosednjih držav bomo z javnimi sredstvi podprli ustanovitev gozdarsko-lesnega združenja, ki bo izvajalo promocijo lesa. Pri tem se bomo zgledovali po rešitvah v zakonu o promociji kmetijskih in živilskih izdelkov«.Delo, družina in socialne zadevePredsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Romana Tomc je dejala, da če bodo ukrepi na področju gospodarstva uspešni, bo veliko manjši pritisk na področju zaposlovanja, sociale in nenazadnje na področju pokojninskega sistema. »A ne glede na to, izzivi ostajajo, posebej na področju zaposlovanja mladih, ki čakajo na svojo priložnost, ki je ne dobijo, ker ni delovnih mest za njih, ker gospodarstvo ne deluje tako kot bi moralo, ali pa imajo izobrazbo, ki je na trgu dela nihče ne potrebuje. Zato bo treba tudi na področju izobraževanja prilagoditi sistem tako, da bomo izobraževali za poklice, ki bodo našli svojo priložnost na trgu dela,« je dejala Romana Tomc. Po njenih besedah mora vse to spremljati ustrezna štipendijska politika, kjer se nagrajujejo najbolj nadarjeni in deficitarni poklici. »Vsem mladim bomo ponudili priložnost, da dobijo zaposlitev v šestih mesecih, ko zaključijo s študijem. Veliko sredstev je za to na voljo iz evropskih strukturnih skladov,« je povedala Tomčeva.»Kako uspešen je bil korak na področju prilagoditve reforme delovnopravne zakonodaje, se kaže danes, proces pa je treba nadaljevati, delovne pogodbe moramo narediti bolj primerljive, tudi, kar se tiče prispevkov, obdavčitve,« je dejala Tomčeva in dodala, da obstajajo številne možnosti, a zaposlenosti ni nič več. »Sistem je treba narediti enoten, pregleden, poskrbeti je treba, da delo ne bo preveč obdavčeno, delodajalci morajo imeti interes, da zaposlujejo, zato je treba omejiti stroške dela,« je dejala Tomčeva. Poudarila je tudi, da je treba formirati odpravninski sklada, s čimer bomo razbremenili delodajalce in poskrbeli za varnost tistih, ki bodo izgubili zaposlitev.»Zgodba s pokojninsko reformo je bila izjemno uspešna. Pritisk na blagajno se je zelo znižal, vendar je proces nedokončana zgodba, ki jo je treba nadaljevati. Sistem potrebuje prenovo, da postane bolj pregleden in nadaljevati moramo v smeri, da je pokojnina prihodek, ki izvira iz plačanih prispevkov,« je poudarila Tomčeva.Izpostavila je tudi skrb za socialni sistem. »Ljudje potrebujejo pomoč socialne službe, a mreža ne deluje tako kot je treba, centri za socialno delo mora postati servis za tiste, ki potrebujejo pomoč, ko jo najbolj potrebujejo, ne pa da se opravljajo administrativne storitve,« je povedala Tomčeva. Po njenih besedah to področje potrebuje sodelovanje najširših interesnih skupin, ne le socialnih partnerjev. »Te ukrepe lahko izvedemo le skupaj v najširšem konsenzu, medgeneracijskem dialogu, k iskanju rešitev pa moramo povabiti tudi predstavnike mladih in starejše generacije,« je še povedala Romana Tomc.ZdravjePredsednik odbora za zdravje France Cukjati je uvodoma dejal: »Slovensko zdravstvo že več kot 10 let stagnira. Stroka sicer sledi svetovnemu razvoju, organizacija javne zdravstvene službe pa že 20 let ne sledi zahtevam, ki jih narekujejo dolgoročno načrtovanje, stroškovna učinkovitost in ekonomske zakonitosti plačevanja sttoritev. Kot da smo tudi v zdravstvu na stopnji nedokončane tranzicije«. Po njegovih besedah je potrebno najprej določiti mrežo javne zdravstvene službe: »Že leta 1992 je zakon zapisal, da dokler ne bo mreža sprejeta, ni nobenih investicij v zdravstvu«. Zato smo po njegovem mnenju investirali stihijsko. Kot je dejal, »mi nimamo tržnega elementa v slovenskem zdravstvu, da bi se ob neki tržni niši našel zasebni investitor, ki bi šel v ta projekt. Zaradi tega je nesprejemljivo, da Slovenija nima dolgoročnega programa investiranja in obvladovanja zmogljivosti javne zdravstvene službe. Niti nimamo definirano, kateri so tisti elementi mreže, ki se spremljajo in ki definirajo zmogljivost javne zdravstvene službe, to so kadri, prostori, oprema«.»Vzpostavili bomo centralni register sedanjega stanja,« je povedal. Temu sledi po njegovih besedah določitev idealne mreže, ki jo Slovenija kadrovsko in finančno zmore in nato določitev programa dograjevanja sedanjega stanja do idealnega stanja.Spregovoril je tudi o vprašanju javnih sredstev in zdravstvenem zavarovanju. »Najprej je treba določiti finančno vzdržno in strokovno sprejemljivo košarico pravic,« je poudaril in pojasnil, da »bomo določili, da vsaka storitev ali sodi v celoti pod obvezno ali v celoti pod dopolnilno zavarovanje. Ko bomo to določili, bo lažje pristopiti k organizaciji plačevanja javne zdravstvene službe«. Kot je dejal, se je doslej v javni zdravstveni službi plačevalo bolj po kapacitetah. Predlagal je, »da bomo vzpostavili sistem, kjer bo jasno določena cena zdravstvene storitve in bo jasno, da se plačuje opravljeno delo. Sistem programiranega delovanja in plačevanja po programu je nesprejemljiv«.Na področju reorganizacije javne zdravstvene službe je po njegovih besedah treba opozoriti, da moramo v odnosu zdravstvena služba – pacient oz. uporabnik ohraniti socialno kategorijo: »Vsi uporabniki imajo enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na svoje ekonomske možnosti«. Kot je dejal, pa je v odnosu med ZZZS in javno zdravstveno službo ter delodajalcem in zaposlenimi v javni zdravstveni službi potrebno vzpostaviti normalne ekonomske zakonitosti, kar pomeni, da je plačna uravnilovka nesprejemljiva. »Plačni sistem reguliranih poklicev bomo popolnoma spremenili, in sicer mu bomo dodali ekonomsko-tržne zakonitosti. Vodstvom javnih zakonodov je treba dati večja pooblastila, večje odgovornosti in izdelati strožni nadzor nad njimi. Vzpostavili bomo razmere, v katerih bo javna zdravstvena služba tudi ekonomsko zainteresirana, da kakovostno opravi ves program, ki je potreben, dodatno spodbujene aktivnosti pa trži doma in na tujem,« je še dejal predsednik odbora za zdravje France Cukjati.Izobraževanje, znanost in športPredsednik odbora za izobraževanje, znanost in šport dr. Milan Zver je uvodoma dejal: »Slovenija nima veliko razvojnih resursov. Imamo pa socialni kapital kot trajni pomemben vir za prihodnost slovenskega naroda in države. Moramo biti še posebej senzibilni, ko upravljamo s tem kapitalom«.»Ko govorimo o novih delovnih mestih in gospodarski rasti, se zgodba začne v šolski učilnici. Če narobe izobražujemo ali pa izobražujemo mimo potreb gospodarstva in družbe, so posledice takšne, kot so danes. Posledice se ne kažejo zgolj v slabih gospodarskih rezultatih, ampak celo v svojevrstnem exodusu slovenskega naroda, kot smo mu priča danes. Mladi hodijo iskat delo v tujino, namesto da bi ostali doma. Veliko časa smo prikrivali brezposlenost mladih s študenskim delom ali fiktivnimi vpisi, vendar slej ko prej pride trenutek resnice in ta je danes tu. Z raznimi shemami zaposlovanja lahko pogasimo požar, dolgoročno pa se lahko trg dela lahko uredi le z dobrim šolskim sistemom, ki mora biti odprt za potrebe družbe in gospodarstva,« je pojasnil.Dr. Zver je poudarl, da »nam manjka podjetniškega duha v celotni šolski vertikali, z vzgojo te kompetence je potrebno začeti že v osnovni šoli. Danes so mladi pogosto v položaju, ko čakajo na službo, najboljši pa delovna mesta tudi ustvarijo. Vse pa poteka v sistemskih okoliščinah, dobra politika vlade lahko naredi okoliščine, ki bodo vplivale na boljši trg dela, gospodarsko rast in zaposljivost mladih«.V prihodnosti se bo po njegovih besedah moral šolski sistem bolj odpirati. »Nujno je potrebno podpreti univerze, uvesti dualni srednješolski sistem, vzpostaviti podjetniški duh, kompretence že v nižjih ravneh izobraževanja. Pazili bomo na to, da tisti, ki so imeli doslej ključen vpliv pri reformah, mislim zlasti na Štrukljev sindikat, v prihodnje tega ne bodo imeli,« je sklenil dr. Milan Zver.KulturaPredsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj je uvodoma poudarila: »V Sloveniji potrebujemo pošteno poročanje in uravnotežen medijski prostor. Takega danes ni. Smo ena redkih držav, ki nima nepristranskega dnevnika. Medijsko poročanje je prevečkrat enostransko, nepošteno in navijaško. Zato bomo spodbujali privatizacijo medijev in ustanovitev vseh vrst novih medijev, da dosežemo pošteno poročanje in s tem tudi uravnotežen medijski prostor. Podpirali bomo uvajanje novih programov za izobraževanje novinarjev in uredili status novinarja tako, da se mu zagotovi v razmerju do delodajalca popolno avtonomijo, s tem pa tudi odgovornost za svoje delo«.Pojasnila je, da že več let sofinanciramo medije z namenom, da bi bil medijski prostor bolj uravnotežen, pa tega še nismo dosegli, zato bo tudi o tem potrebno ponovno razmisliti. »Modernizirali bomo javni zavod RTV. Organizacijska struktura se že desetletja ni spremenila in ni sledila trendom RTV-servisov po Evropi in po svetu. Z novo zakonodajo bomo omogočili izločitev tistih delov, ki se neposredno ne nanašajo na pripravo radijskega in TV-programa. Slovenija je edina država v Evropski uniji, kjer je javna TV hkrati tudi operater, saj ima v okviru svojega servisa tudi enoto Oddajniki in zveze,« je dejala. Po njenih besedah »bomo v sodelovanju z domačimi in tujimi institucijami opravili raziskave o uravnoteženosti poročanja, gledanosti, učinkovitosti zaposlenih, zadovoljstvu gledalcev; in vse to bodo izhodišča za pripravo programskih vsebin«.»Pomemben del so tudi regionalni radijski in TV-programi posebnega pomena, zato je potrebno s pomočjo spremembe zakonodaje treba določiti trajni in namenski vir sofinanciranja teh programov iz sredstev RTV-prispevka,« je še dejala predsednica odbora. »Govorcev slovenskega jezika je malo, zato bomo vodili aktivno jezikovno politiko s posebno skrbjo za slovenski jezik tako doma kot v zamejstvu in po svetu. Na vseh področjih umetnosti bomo spodbujali ustvarjalnost skupin in posameznikov in okrepili promocijo najkvalitetnejših dosežkov slovenske kulture doma in v tujini. Naredili bomo vse potrebno za obnovo in varstvo spomenikov, vključno s skrbjo za njihovo vzdrževanje. Prizadevali si bomo, da se več spomenikov uvrsti na seznam Unescove svetovne in kulturne in naravne dediščine. Kulturni turizem je tudi priložnost za nova delovna mesta, zato bomo tudi na tem področju skozi promocijo poznavanja Slovenije med našimi ljudmi in po svetu naredili več,« je povedala Alenka Jeraj.
Pravosodje Predsednik odbora za pravosodje dr. Vinko Gorenak je povedal, da je to sicer eden od stebrov, na katerih sloni država, ki pa v Sloveniji deluje izjemno slabo. Izmed številnih nalog, ki si jih je SDS zadala na področju pravosodja, so tri ključne: odprava sodnih zaostankov, zagotovitev enotne sodne prakse, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.»O sodnih zaostankih govorimo že dolga leta, a Slovenija iz meseca v mesec s strani Evropskega sodišča za človekove pravice prejema odškodninske sodbe zaradi nerazumno dolgega sojenja. Zato bomo najprej reformirali kazenski postopek, s sprejetjem Zakona o kazenskem postopku bomo skušali odpraviti sodno preiskavo in s tem zagotoviti sojenje v rokih 6 + 3 +3, kar pomeni, 6 mesecev na prvi stopnji, 3 mesece na pritožbeni in 3 mesece za izredna pravna sredstva,« je povedal dr. Gorenak.Drugo področje je področje enotne sodne prakse »Danes imamo situacija, ko sodišče na enem delu države odloči nekaj, sodišče na drugem delu države pa v identičnem primeru odloči popolnoma drugače. Tudi na področju delovnih sodišč so podobne situacije, To nameravamo rešiti tako, da bomo poenotili sodno prakso,« je dejal dr. Gorenak. Ob tem je povedal, da tudi pritožbena sodišča pogosto vračajo primere nazaj na prvo stopnjo, »kar bomo odpravili tako, da bodo višja sodišča dokončno odločila in da primerov ne bodo vračali na prvo stopnjo.«Glede zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, pa je dr. Gorenak dejal, da zakon velja že dve leti, pa vendar pri toliko premoženja, ki je izginilo na nezakonit način, danes potekajo le trije postopke za odvzem premoženja, »kar je dobesedno nič oziroma premalo«. Po besedah dr. Vinka Gorenaka je potrebno omenjeni zakon spremeniti, prav tako pa bo po njegovih besedah odgovornost za stanje na tem področju morala sprejeti tudi tožilska organizacija, ki bo morala poskrbeti za to, da bodo postopki na tem področju stekli bistveno hitreje in predvsem bolj učinkovito.Notranje zadeve in javna upravaPredsednik odbora za notranje zadeve dr. Božo Predalič je poudaril, da je podlaga uspešnemu funkcioniranju države uspešna javna uprava. »Zato bomo javno upravo in širši javni sektor preoblikovali tako, da bo funkcionalni in finančno vzdržen za davkoplačevalce. Dosledno bomo uveljavili koncept vitke a produktivne javne uprave,« je pojasnil. »Spremenili bomo sedanji neučinkovit sistem zmanjševanja stroškov in števila zaposlenih z uravnilovko, ampak se bomo poslužili koncepta dejanskih potreb uporabnikov«. Aktivnosti posameznih sektorjev, agencij in služb, ki se podvajajo, ali pa v trenutnih razmerah niso nujno potrebne za funkcioniranje države bomo po njegovih besedah ukinili ali ustrezno preoblikovali. »Tista področja, ki predstavljajo dodano vrednost, pa bomo okrepili tako finančno kot personalno,« je dodal. »Opustili bomo sistem uradniške logike, ampak bomo poskušali vodenje javne uprave približati logiki vodenja večjih gospodarskih družb. Osnovni cilj je z manj vložene energije doseči večjo dodano vrednost,« meni dr. Predalič.Zadane cilje bomo morali preverjati in meriti: »Merili jih bomo tako, da bomo izključevali nepotrebne procese in birokratske ovire. Osnovno merilo bomo postavili stopnjo zadovoljstva davkoplačevalcev, to je tistega subjekta, ki plačuje delovanje javnega sektorja«. Delovne procese bomo po njegovih besedah poenostavili in pocenili tudi z drugačnim pristopom uporabe informacijskih tehnologij. »Mi gledamo informacijsko tehnologijo kot orodje, ki mora poenostaviti in poceniti procese poslovanja, zagotoviti večjo učinkovitost, hkrati pa mora biti prijazno do uporabnika, tako do uslužbencev kot zunanjih uporabnikov,« je dodal.»Centralizirali, enotno standardizirali in posodobili bomo zastarelo pisarniško poslovanje, ki še vedno temelji na uporabi starih in decentraliziranih računalniških orodjih. Preverili bomo tudi učinke in smiselnost trenutne plačne reforme in sistem ustrezno korigirali,« je pojasnil predsednik odbora za notranje zadeve.»Policiji bomo omogočili optimalne pogoje dela in status policista ustrezno opredelili. Zagotovili jim bomo ustrezna materialno-tehnična sredstva, ki so potrebna za varno in uspešno izvajanje operativnih nalog policije. V sodelovanju z ministrstvom za obrambo bomo smiselno združili regijske centre za obveščanje. Z namenom odkrivanja najtežjih oblik finančnega kriminala bomo v sodelovanju z ministrstvom za finance ustanovili specializirano finančno preiskovalno enoto po vzoru finančne policije za odkrivanje najtežjih kršitev davčne zakonodaje in drugih predpisov s področja financ, organiziranega finančnega in gospodarskega kriminala, tihotapljenja stvari in ljudi ter finančnih prevar,« je dejal dr. Božo Predalič. Zagotavil je, da bo nova institucija »neodvisna od zunanjih vplivov in vsakokratne politične oblasti«.ObrambaPredsednik odbora za obrambo dr. Damir Črnčec je dejal, da je treba izboljšati upravljanje in vodenje obrambnega sistema, ki jebil v zadnjih petih letih bil deležen največjega varčevanja. »Zadnje ujme so pokazale, da je težava v upravljanju in vodenja tega resorja. Slovenska vojska je profesionalno organizirana struktura, na drugi strani je sistem zaščite in reševanja, ki je decentraliziran. V praksi to pomeni, da se ob velikih naravni nesrečah pri upravljanu dogodi, da imamo razprave o pravočasnih pozivih slovenskih občin slovenske vojske na pomoč«. Predstavil je naslednjo rešitev: »Zelo jasno bomo zapisali, da bo upravljanje in vodenje tega urejeno na nivoju države«.Dotaknil se je tudi izvedba optimizacije in racionalizacije stroškov. »Obrambni štab je neka struktura, ki bi zaokrožila to, kar smo počeli na obrambnem področju v zadnjih desetih letih. Slovenska vojska se je profesionalizirala, na drugi strani pa je upravni del ministrstva za obrambo ostal takšen kot pred desetimi leti«. S tem bi po njegovih besedah prihranili določen denar: »Ta denar bomo uporabili zato, da bomo opremili prostovoljne strukture v sistemu zaščite in reševanja z dodatno opremo in v slovenski vojski vzpostavili nov sistem dvojne uporabe tehnike in opreme. Jasno bomo definirali, katera oprema znotraj slovenske vojske je uporabna v sistemu zaščite in reševanja. To bi omogočilo, da smo v bodočih ujmah bolje pripravljeni«.Dr. Črnčec je izpostavil tudi vzpostavitev vojaške strateške rezerve, kar pomeni, »da bomo omogočili, da koncept zaživi v praksi skozi konkretne načrte in angažiranje mladih, ki so lahko na prostovoljni bazi del sistema slovenske vojske, bodisi skozi tabore ali pa tudi izobraževalne vsebine. Prostovoljna vojaška strateška rezerva bo omogočala dodatne resurse v primeru, če bi bilo potrebno angažirati slovensko vojsko v primeru večjih naravnih in drugih nesreč«.
Zunanja politikaDr. Dimitrij Rupel je dejal, da je področje zunanje politike strnjeno v nekaj gesel oziroma točk, med katerimi je na prvem mestu mednarodni ugled. »Moramo si povrniti mednarodni ugled kot smo ga imeli,« je dejal dr. Rupel. »Slovenska zunanja politika bo, če bo SDS imela pri tem kaj besede, primerna položaju in interesom države, ki povezuje Sredozemlje s Srednjo Evropo. Ta povezava je bistvenega pomena. Smo za dobre odnose z Rusijo, a tudi z Ukrajino, pri tem pa je treba reči, da Slovenija ni neopredeljena država med Rusijo in EU,« je povedal dr. Rupel. »Ravnanje v Svetu EU bo načelno in prepoznavno, značilna bo gibka, izkušena in kompetentna diplomacija,« je dejal dr. Dimitrij Rupel, ob tem pa ocenil, da je predvsem pomemben nepristranski izbor predstavnikov mednarodnih ustanov.Drugo geslo je odprtost, povezano z geslom politika odprtih vrat in okno priložnosti. »Ob osamosvojitvi smo načrtovali, da bo Slovenija odprta za mednarodne stike, izmenjave in tuje naložbe. Politika nacionalnega interesa ob zaničevanju samostojne nacionalne države in evropskih meril ustvarja vtis zaprtosti, avtoritarnosti, omejenosti, nedostopnosti in takšno usmeritev bomo preusmerili ter dali nov zagon za odpiranje države navzven,« je dejal dr. Dimitrij Rupel.Tretje geslo pa je po besedah dr. Rupla nepristranskost, sposobnost, kompetentnost, strokovnost. »Leta 2008 smo dosegli mednarodno primerljivost na 91% BDP, kasneje pa je to znatno upadlo, Ponovno bo uveljavljena mednarodna primerljivost, močnejše angažiranje, s katerim se bomo osamosvojili od arhaičnih vzorcev. Evropske vrednote kot so strokovnost, kompetentnost, spoštovanje dosežkov, pa bodo ponovno v ospredju«, je dejal dr. Dimitrij Rupel.Nenazadnje je še povedal, da sta slovenska in evropska javnost zaskrbljeni zaradi gospodarske in finančne krize, SDS pa se bo uveljavila kot alternativna, reformistična, proevropska politika. »Uspešna zunanja politika pomeni pametno izbiro zaveznikov, podporo drugih držav, dobro diplomacijo ter definicijo nacionalnega interesa na evropsko primerljiv način,« je še povedal dr. Dimitrij Rupel.
Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Damijan Terpin je uvodoma dejal, »da se SDS zaveda, da Slovencev ni samo 2 milijona, 500.000 nas živi zunaj naše matične države, v zamejstvu in zdomstvu. To mora priti v zavest vseh ljudi in institucij te države«. Poudaril je, da bomo »podpirali njihove organizacije, ki skrbijo za krepitev narodne zavesti. Tiste organizacije, ki se upirajo asimilacijskemu procesu. V to smer mora iti podpora matice, ki pa ne more biti samo finančna, ampak tudi politična. Slovenci zunaj matice moramo pridobiti narodne pravice, ki nam pripadajo. Podpora mora sloneti na politično diplomatski aktivnosti v razmerju do sosednjih držav«. Kot je dejal, je bistvena »pravica, da smo prisotni v organih oblasti sosednjih držav, kjer smo sami najbolj sposobni uveljavljati in pridobiti te pravice«.»Ohranjali in krepili bomo vsakovrstne vezi Slovencev po svetu z matično Slovenijo. Ljudje so odhajali v tujino v različnih obdobjih in tam ohranjali svoje slovenstvo. Očitki o političnem turizmu ministra so smešni. Potrebno je imeti konkretne stike s Slovenci po svetu, ki so ohranili svojo slovenstvo in narodno zavest. Mlajše generacije bomo spodbujali k spoznavanju Slovenije in jih podpirali pri ohranjanju slovenskega jezika,« je dejal dr. Terpin. Po njegovih besedah bi bilo potrebno fenomenom bega možganov nadomestiti s fenomenom kroženja možganov.