Ali vlada ogroža varnost slovenskih vojakov?

»Sedanja vladna koalicija se je pred volitvami zavezala k dokajšnji kontinuiteti nalog na obrambnem področju. Poudarjali so skrb za varnost slovenskega vojaka. Toda že po letu vladanja je jasno, da gre ves obrambni resor v brezizhodni labirint.« Tako stanje na obrambnem področju v Sloveniji ocenjuje Odbor za obrambo pri Strokovnem svetu SDS. Izpostavlja predvsem naslednje dileme:

•    Kaj bo z varnostjo slovenskega vojaka?
•    Kolikšna bo SLO kompatibilnost v konceptu skupne evropske varnostne in obrambne politike?
•    Ali izpolnjevanje zavez do mednarodne skupnosti pomeni opustitev neposrednega varovanja lastnega ozemlja z lastnimi silami?
•    Anemičen odziv sedanje koalicije in ključnih resorjev na področju zaščite in reševanja na vse večje izzive narave?
•    Ali je nova Resolucija res pravšnja podlaga za reševanje okoljskih nevarnosti?
V nadaljevanju objavljamo celotno oceno Odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS o prvem letu mandata.

»Pomnili bomo leto, v katerem je obrambno področje dokončno zdrsnilo v brezno«

Slovenke, Slovenci.

Ko pogledamo pod drobnogledom majhen košček srednjeevropske zelene oaze, se niti ne zavemo takoj, da se na tako majhnem kosu našega planeta lahko porodi toliko nestrpnosti, sovraštva, nevoščljivosti, licemerstva…

Zmeraj smo se imeli za pomembne in zmeraj smo to morali svetu dokazovati. Znova in znova. Svoj kos zemlje smo ohranili tudi s silo, vojaško silo, saj drugače sploh ni šlo. In bili ponosni nanje, na slovenske vojake. In končno dočakali svobodo. Tisto ta pravo. S častmi in spoštovanjem smo postavili naše vojakinje in vojake na ogled, pod našo zastavo. Mladi so s ponosom vstopali med vojaške vrstnike, a vse do nedavnega. To leto 2009! Pa saj je moralo priti. Po soncu zagotovo pade dež. Tako lahko danes počasi vlečemo vzporednice preteklosti z vremenom in ne moremo mimo dejstva, da se je na obrambo Slovenije spet kar pozabilo. Kot da varnost pride kar tako, samoumevno, sama od sebe. Kot da se skozi zgodovino nismo ničesar naučili. Spet predajamo skrb za obrambo naše domovine iz rok slovenskega vojaka v roke tujcev. To lahko razberemo iz vladnih dokumentov, ki področje obrambe vztrajno potiskajo na stranski tir.

Sedanja vladna koalicija se je pred volitvami zavezala k dokajšnji kontinuiteti nalog na obrambnem področju. Poudarjali so skrb za varnost slovenskega vojaka. Toda že po letu vladanja je jasno, da gre ves obrambni resor v brezizhodni labirint.

Kaj vse je sedanja koalicija na obrambnem področju obljubljala! Toda to so bile samo obljube, dane s figo v žepu.

1.    Obljube

–    izdelava ocene ogroženosti,
–    priprava celovite analize vojaških in nevojaških virov ogrožanja,
–    strategija sodelovanja Slovenske vojske (SV) v misijah za podporo miru,
–    integralni zakon na varnostno-obveščevalnem področju.

2.    Nerealizirani normativni program iz predvolilnih gradiv in koalicijske pogodbe

•    Koalicijska zaveza o vzpostavitvi “Sistema integriranega kriznega upravljanja in vodenja” je za sedaj mrtva zaveza. Nastavki sistema, ki so sicer opredeljeni v predlogu Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, bi morali danes že imeti tudi ustrezne konceptualne in normativne rešitve.

•    Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bi naj koalicija uredila na podlagi ocene ogroženosti in načrtov lokalnih skupnosti in države – NIČ od tega ni bilo storjenega. Ocenjujemo, da sistem zaščite in reševanja deluje uspešno na državnem nivoju, medtem ko na nivoju lokalne skupnosti (predvsem manjše občine), nimajo na razpolago ne dovolj finančnih sredstev, niti dovolj strokovno usposobljenih ljudi za učinkovito delovanje in vodenje sistema zaščite in reševanja. Sistem alarmiranja oziroma prenos alarmnega sistema iz lokalnih skupnosti na državni nivo poteka prepočasi in samo vprašamo se lahko, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do neke večje naravne nesreče in sistem alarmiranja in obveščanje ne bi deloval. Menimo, da tudi nadzor nad izvajanjem nalog sistema zaščite in reševanja na lokalnem nivoju ni ustrezen. Predvsem ga je premalo, kar lahko vidimo že iz bežnega pogleda na spletne strani nekaterih mestnih občin, ki svojih ocen ogroženosti oziroma načrtov zaščite in reševanja nimajo ažuriranih.

•    V tajnosti se je pripravljal pomemben strateški dokument SPOR, za katerega sedaj, ko je vendarle ugledal luč sveta, lahko rečemo, da ne prinaša novih kvalitet. Za nameček pa po nepotrebnem in neustrezno spreminja pomembno vlogo Direktorata za obrambne zadeve. Strateški pregled obrambnega resorja je togo usmerjen v ugotavljanje stanja. Pri iskanju odgovorov pa ostaja le pri izhodiščih za nadaljnji razvoj; ta pa niso konkretizirana, nimajo jasnih ciljev in zato seveda nimajo konkretnih načrtov za njihovo dosego.

•    Obljubljenega povečanega in bolj demokratičnega parlamentarnega nadzora nad delom obveščevalnih služb ni!

•    Obljuba, da bo do 1,5 % BDP dovolj za vojaški del in da to ne bo pomenilo ogrožanja varnosti slovenskega vojaka, NE DRŽI! Nastopilo je drastično krčenje usposabljanj, vzdrževanja in opremljanja SV. Načelo varnosti vojaka se ne uresničuje!

•    Posledica krčenja vojaškega dela proračuna se odraža tudi na področju sodelovanju slovenske vojske v operacijah za podporo miru. Kontingenti zaradi tega nedopustno zamujajo z odhodom po zaključku mandata v mirovni misiji v Afganistanu.

•    Nedorečen in nejasen je koncept namena in uporabe pogodbene rezerve, iz česar izhajajo težave pri usposabljanju in popolnjevanju kadrov. Posledice tega so odpovedi usposabljanj, zmanjševanje števila pripadnikov…

•    Obrambni stanovanjski sklad bi se naj usmeril v pokrivanje potreb in zadrževanje kadrov v SV – stanovanja MORS pa se brezplačno prenašajo na druge javne ustanove.

•    Sedanje vodstvo MORS nima vizije, kako pridobiti ustrezno strokovno usposobljene častnike.

•    Splošna predvolilna in javna obljuba sedanje vlade, da bo kadrovala strokovno, je kršena tudi na MORS. Zvrstile so se kadrovske menjave na vseh vodilnih mestih: načelnika in namestnika GŠ SV, poveljnika poveljstva sil SV, poveljnika Prve brigade in drugih poveljnikov poveljstev itd.

•    Status gasilcev ni pravno urejen (normiranje karierne poti, pogoji napredovanja poklicnih gasilcev itd). Zakon o gasilstvu je pripravila stranka SDS, vprašanje pa je, ali bo tako nujen in potreben zakonski dokument prestal parlamentarno oceno večine.

3.    Koliko je Slovenska vojska res še slovenska?

Odbor za obrambo Strokovnega sveta pri SDS svojo aktivnost usmerja predvsem na tista področja, ki so za obrambo in varnost Slovenije strateškega, lahko rečemo tudi življenjskega pomena. Skozi zgodovino se je namreč pokazalo, da smo z izgubo »svoje« vojske izgubili tudi dejanski nadzor nad obrambo slovenskega ozemlja.

Zmanjšanje sredstev s 97,1 milijonov evrov na 90,7 milijonov evrov za operativno delovanje in vzdrževanje pripravljenosti pomeni krčenje usposabljanj in minimaliziranje vojaških vaj. Z zmanjšanjem obsega sredstev za potrebe obrambnega resorja je dejansko upočasnjen, če ne celo zaustavljen, razvoj SV predvsem v materialnem smislu.

Člani odbora kritično ocenjujemo trenutno stanje v SV in njenem upravnem delu. Predvsem pa nas skrbi stanje v SV. Etično-moralna kriza slovenske družbe in razraščajoča se socialna stiska sta v letu nenadnega gospodarskega upada – večjega kot v večini Evropske unije – močno prizadela tudi SV. Ne le na zunaj ampak tudi na znotraj.

Zunanji negativni učinki se odražajo zlasti v drastičnem znižanju obrambnega proračuna, spreminjanju ali celo razveljavljanju načrtov za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, zaustavitvi nabave kolesnih bojnih vozil pehote 8×8, odpovedi nakupa srednje velikega transportnega letala, izgubljanju upanja na vzpostavitev učinkovite zračne obrambe in mrežnega informacijsko-komunikacijskega sistema, zniževanju ciljnega števila vojakov in prekinitvi njihovega zaposlovanja, neizpolnjevanju ciljev sil zveze NATO, spekulacijah o odpoklicu naših vojakov iz mednarodnih operacij kriznega odzivanja itd.

Navznoter je SV prizadeta na eni strani s čezmernim omejevanjem ali celo opuščanjem vzdrževanja oborožitve in opreme ter usposabljanja vojakov in vojaških enot, na drugi strani pa z izgubljanjem morale in slabšanjem notranjega ozračja, ki je svoj vrh doseglo v kar dveh zaporednih samomorih. Vedno smo trepetali v strahu, da bo kateri od naših vojakinj oz. vojakov ubit med opravljanjem svoje naloge na kriznih žariščih; nismo pa pričakovali, da ju bo v smrt pognala huda duševna stiska. Vprašati se torej moramo, čemu so bile namenjene številne hitre prerazporeditve vojakov, zamenjave poveljniškega kadra in pošiljanje premalo izkušenih in psihično ne dovolj stabilnih vojakinj in vojakov v mirovne misije.

Še pred manj kot enim letom smo verjeli, da bo naš obrambni sistem odigral v kriznih časih tudi vlogo blažilca socialnih stisk in brezposelnosti, sedaj pa smo soočeni z dejstvom, da je sam prizadet celo bolj kot večina slovenske družbe.

Letošnje leto je pravzaprav leto padajočih mask, prečiščevanja vizij, testiranja političnih obljub ter izpričevanja poguma, državljanske zavesti in resničnega domoljubja.

4.    Dileme

•    Kaj bo z varnostjo slovenskega vojaka?
•    Kolikšna bo SLO kompatibilnost v konceptu skupne evropske varnostne in obrambne politike?
•    Ali izpolnjevanje zavez do mednarodne skupnosti pomeni opustitev neposrednega varovanja lastnega ozemlja  z lastnimi silami?
•    Anemičen odziv sedanje koalicije in ključnih resorjev na področju zaščite in reševanja na vse večje izzive narave?
•    Ali je nova Resolucija res pravšnja podlaga za reševanje okoljskih nevarnosti?

    5.  Perspektive

•    Kaotično stanje na področju obrambne politike. Do konca mandata sedanje vlade verjetno še večje krčenje obrambnega dela proračuna;
•    Nezmožnost izpolnjevanja zavez do mednarodne skupnosti in posledično  upad ugleda Slovenije v svetu;
•    Resno ogrožen nadaljnji razvoj SV;
•    Neustrezen plačni sistem v SV brez realne pozitivne perspektive ;
•    Eskaliranje nezadovoljstva v SV;
•    Nezmožnost progresivnosti na področju zaščite in reševanja.
  Strokovni Svet SDS
Odbor za obrambo