Ali vlada ignorira državni zbor?

Jutri ob 9. uri se bodo sestali člani in članice Komisije za nadzor javnih financ (v nadaljevanju Komisija), da pregledajo nerealizirane sklepe in priporočila Komisije in državnega zbora. Gre za sklepe, ki sta jih Komisija, ki ji predseduje mag. Andrej šircelj, in državni zbor sprejela v obdobju med 1. avgustom 2014 in 15. januarjem 2016 in ki se nanašajo med drugim na Vlado RS, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za zunanje zadeve, Zavod RS za zdravstveno zavarovanje, Računsko sodišče, Univerzitetni klinični center Ljubljana in občine.

Kot je razvidno iz gradiva, pripravljenega za sejo, je Komisija v svojih sklepih vladi predlagala, jo pozvala ali od nje zahtevala rešitve in pripravo kar nekaj zakonskih rešitev, poročil ali revizij, vendar pa je vlada ostala gluha glede uresničevanja različnih sklepov, ki so jo zavezovali k delovanju.

Denimo: Komisija je od vlade zahtevala spremembe in dopolnitve Zakona o Banki Slovenije in Zakona o bančništvu, ki bi povečale odgovornost guvernerja in vicegurnerjev Banke Slovenije ter nadzornih svetov in uprav poslovnih bank, Računskemu sodišču pa predlagala revizijo smotrnosti in zakonitosti poslovanja Banke Slovenije za obdobje zadnjih treh let, a se na tem področju do danes ni spremenilo prav nič.

Komisija je tudi pozvala vlado, naj pripravi zakonsko podlago za izvedbo forenzične revizije sanacije bančnega sistema od 1. 1. 2010 naprej, z namenom ugotovitve morebitne negospodarne rabe javnih sredstev in znakov kaznivih dejanj ter preprečitve nadaljnjih nepravilnosti. Ker na področju ugotavljanja krivcev za več milijardno bančno luknjo, ki smo jo sanirali  davkoplačevalci, ni bilo storjenega skorajda nič, je kasneje tudi državni zbor predlagal Računskemu sodišču, naj pregleda poslovanje Nove Ljubljanske banke, d. d. tudi z vidika upravljanja s slabimi terjatvami banke. Državni zbor je tudi naložil vladi in Slovenskemu državnemu holdingu d. d., naj pregledata in zagotovita zakonitost in gospodarnost poslovanja NLB ter preverita dosežene rezultate sklenitve pogodbe s podjetjem R. U. R.

Komisija je tudi neuspešno zahtevala izredno revizijo procesa dokapitalizacije bank in vseh ukrepov Banke Slovenije ter vlade v povezavi z dokapitalizacijami bank, likvidacijo Probanke in Factor banke ter izbrisi delnic in obveznic (podrejenih in hibridnih) v obdobju 2010-2014.

Komisija je v obenem kar dvakrat neuspešno pozvala vlado, naj pripravi poročilo o možnih posledicah grške dolžniške krize, pa tudi naj se z občinami dogovori o primerni povprečnini in novem, stabilnem sistemu financiranja občin, ki bo upošteval zakonske obveznosti občin. Kot je znano, vlada z občinami ni dosegla dogovora, 144 županov pa je konec preteklega leta podpisalo peticijo, s katero so pozvali k odstopu ministra za finance dr. Dušana Mramorja. Do danes se vlada z občinami še vedno ni uskladila glede povprečnin.

Kar nekaj sklepov, ki jih je komisija naslovila izključno na ministrstva, ni bilo realiziranih.  Tako Ministrstvo za zunanje zadeve do danes še ni izpolnilo sklepa Komisije, naj nadaljuje z aktivnostmi finančnega nadzora nad poslovanjem veleposlaništev, Ministrstvo za zdravje pa ni pripravilo sprememb zdravstvene zakonodaje, s katerimi bi zagotovili večjo učinkovitost in transparentnost zdravstvenega sistema in zdravstvenih institucij, večjo kvaliteto zdravstvenih storitev in zmanjševanja čakalnih dob. Obenem tudi Zavod RS za zdravstveno zavarovanje ministrstvu ni podal predlogov za izboljšavo obstoječega sistema obračunavanja zdravstvenih storitev.

V prilogi najdete celoten seznam nerealiziranih sklepov in priporočil.

Foto: arhiv državnega zbora