Ali v Sloveniji vlada pravo, zakon ali posamezniki mimo zakona?

Prvič v zgodovini Slovenije se je zgodilo, da državni organ ni upošteval zakona. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora postavljali vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS Zvone Černač je postavil vprašanje predsedniku vlade Borutu Pahorju.

ZVONKO ČERNAČ: “Spoštovani predsednik vlade! Ustava v 2. členu pravi, Slovenija je pravna in socialna država. In čeprav smo v zadnjih dveh letih veliko govorili o tem ali to še drži, se je na primeru zapiranja starega udbovskega arhiva, arhivskega gradiva prvič v zgodovini demokratične Slovenije zgodilo, da je državni organ, Arhiv Republike Slovenije odločil, da bo deloval v nasprotju z zakonom oziroma, da zakona ne bo upošteval, kljub temu, da se je sam zavedal, da ravna protipravno in je to svoje ravnanje tudi pisno in ustno utemeljil.

Drugi državni organ SOVA je s kršitvijo zakona protizakonito omejil državljanske pravice, ki izhajajo iz zakona in ustave. Prvič v zgodovino samostojne države se je zgodilo, da je bil preprečen parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb. Obe ravnanji sta nepojmljivi za katerokoli demokratično ureditev kjerkoli v svetu. Če bi se kaj takega zgodilo v državo, kjer vlada popolna demokracija bi bil predstojnik takega organa nemudoma odstavljen. To, da državni organ ne spoštuje zakona ali, da ne prepreči na zakonu utemeljen parlamentarni nadzor nad svojim ravnanjem pomeni, da so oblast mimo zakona v svoje roke prevzeli posamezniki, pomeni neke vrste, državni udar. V Sloveniji sta to nelegitimno početje obsodili samo pravna stroka in javnost, ne pa najvišji predstavniki te države. Vlada celo zagovarja tako početje. S svojim molkom vsi ti neposredno podpirajo kršitev državljanskih pravic, ustave in zakona. Slovenija je nevarno zdrsnila v namerno povzročeno brezpravje, posledice so lahko nepredstavljive. Zakaj bi se morali navadni državljani držati zakona in jih spoštovati, če oblastnikom tega ni treba in to tudi javno oznanijo. Namesto odločnega ukrepanja zoper storilce nezakonitega ravnanja je Vlada RS prejšnji teden v DZ po nujnem postopku vložila spremembe Zakona o arhivih, ki naj bi za nazaj saniral protipravne odločitve.

Spoštovani, predsednik vlade. Sprašujem vas, kdo torej vlada Sloveniji? Pravo, zakon ali posamezniki mimo zakonika, ali še huje, da nam morebiti iz ozadja še vedno ne vladajo tisti, ki so Slovenijo obvladovali v bivšem nedemokratičnem režimu? Sprašujem vas, kaj boste kot najbolj odgovorni v tej državi storili za to, da se to nezakonito stanje, kršitev zakona in ustave prekine in da Slovenija spet postane pravna država?

BORUT PAHOR: “Ker je moj, kot bi kdo rekel, fokus politični usmerjen na reševanje gospodarske in socialne krize sem bil o tem problemu, mislim da, kot bo pisalo, tako sem bil naročil, o tem se bom še razgovoril kasneje, direktorju SOVE, seznanil, mislim da v jeseni, in šele, ko je stvar dobila dimenzije kot jih mogoče ali pa po definiciji neopravičeno dobiva sedaj, sem sam, ne na navodilo ali prošnjo kadarkoli prišel pred Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, sem bil prvi predsednik Vlade, ki je to storil, zato da bi se pogovoril o problemu, ki je očitno nastal. Ni, ne moja želja, ne moje navodilo, da bi katerikoli organ, zlasti če bo v pristojnosti Vlade, delal v nasprotju z zakonom. Vsi so dolžni spoštovati zakon in delati znotraj njegovih okvirov. Ker je očitno prišlo do nekaterih odločitev, ki se, vsaj nekaterim, zdijo sporne, tudi predstojnikom teh organov sem odločil naslednje. Najprej. Da sprejmem pobudo predsednika vaše stranke in skličem posvet predsednikov strank in vodij poslanskih skupin v zvezi z novelo Zakona o arhivskem gradivu. Mi se bomo o tem posvetovali prej preden bo to v Državnem zboru in če bomo skupaj ocenili, skupaj tudi, morda na ministrskem zboru, dan kasneje, da so nas argumenti, da ta novela, ali ni potrebna, ali ni dobra, nas bodo morda prepričali, da svoje stališče spremenimo. O tem sem se želel zadnjič kot ste videli, uro in pol iskreno pogovarjali tudi z vami na pristojni komisiji. Drugič. Vsem trem, ki so kakorkoli sodelovali pri teh odločitvah sem naročil, da najkasneje do srede, prav tako je to storila danes tudi ministrica za kulturo, ki je pristojna za arhiv, da predstojniki teh organov, to so, predstojnik SOVE, direktor Arhiva in sekretar Nacionalnega sveta za varnost dajo poročilo. To poročilo bo dostopno javnosti in iz njega bo razvidno, kje se je problem pri njih naredil, kje so ga opazili, kako so z njim ravnali in nekdo bo moral tudi ugotoviti ali so ravnali nezakonito. Vi trdite, da so, videli bomo, ali so res ravnali nezakonito, ko bomo imeli pred sabo vsa poročila, ki vam bodo na razpolago. Prav tako sem danes naročil direktorju Sove, da je kadarkoli na razpolago vaši komisiji, da odgovori na katerokoli vprašanje v zvezi s tem področjem.

In šest kratkih ugotovitev za drugo polovico mojega odgovora. Prvič, predmet spora ni arhivsko gradivo Službe državne varnosti, ki bi nastalo v zvezi z notranjepolitičnim delovanjem te službe, ampak v zvezi z njenim klasičnim obveščevalnim in protiobveščevalnim delovanjem v tujini. Jaz nisem poznavalec, poznavalci ste nekateri izmed vas, verjetno razumete – jaz sem se, kolikor je bilo mogoče, dal podučiti – razliko med tema dvema področjema. Torej, naj naši državljani nimajo nepotrebnega občutka, da poskuša vlada karkoli prikriti glede delovanja Službe državne varnosti navznoter. Gre za podatke, ki zadevajo tujino in so, če so, morda občutljivi. In tu je direktor arhiva postopek – in to je druga stvar, ki jo želim povedati – samo prekinil. Postopek ni končan, postopek je prekinjen. Vlada je prepričana, da je najboljša rešitev za nastali problem novela Zakona o ravnanju z arhivskim gradivom, po katerem bo o javnem dostopu do spornega arhivskega gradiva odločala posebna neodvisna komisija. Članom pooblaščene skupine Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb ob njihovem zadnjem obisku v prostorih Sove, to je 25. januarja 2011, izvedba njihovega nadzora ni bila onemogočena. Toda tudi o tem bo moralo pisati v poročilu direktorja Sove. Direktorju arhiva, kot sem rekel, direktorju Sove in vodji sekretariata sveta sem naročil, da do srede, če bo to le mogoče, pripravijo svoje poročilo in takrat bo lahko vsa slovenska javnost, pa tudi vi, ki postavljate že dokončne trditve, presodili, ali so vaše trditve utemeljene ali ne.

ZVONKO ČERNAČ: “Vprašanje presega novelo zakona in vprašanje presega posamezna vprašanja oziroma posamezne postopke, ki so se zgodili v tem konkretnem primeru. Vendar vseeno, nadzor je bil onemogočen. O tem ste dobili prejšnji torek na seji komisije tudi pisno zabeležko, v kateri je to zelo jasno in nedvoumno zapisano. Kljub temu, da ni potrebna predhodna najava v primeru nadzora, je bil ta najavljen, vendar je bil po vsebini preprečen. Rekli ste, da ste naročili direktorju Sove, da je na razpolago komisiji. Zelo nevarna trditev. Direktor Sove mora delovati na podlagi zakona, zakon mu veleva, da je na razpolago komisiji, in ni treba, da mu to naroča premier, to je celo škodljivo oziroma narobe, kaže pa na razumevanje problema, o katerem danes tu govorim.

Rekli ste, da je fokus vašega reševanja v prioritetnem reševanju gospodarske krize. Nismo dobili nobenega zakona po nujnem postopku na to sejo v tem smislu. Dobili pa smo na to sejo državnega zbora novelo Zakona o arhivih, in to po nujnem postopku, brez da bi bili za to kakršnikoli utemeljeni razlogi.

Ni predmet spora gradivo protiobveščevalcev v tujini. Predmet spora je gradivo bivše SDV, tajne politične policije, ki je določeno v tretjem odstavku 65. člena Zakona o arhivih. In četrti odstavek zelo jasno in nedvoumno določa, da v primeru dvoma o dostopnosti tega gradiva odloča arhivska komisija. Kje je bila ta arhivska komisija? Ni je bilo.

Zaradi tega vas, spoštovani premier, sprašujem: Kdo vlada v Sloveniji? Ali vlada pravo, zakon ali posamezniki mimo zakona? Ali boste kot najbolj odgovorni v tej državi za vladavino prava zagotovili, da se bo nemudoma prenehalo s kršenjem zakona ter sprostilo dostop do javnih arhivov? Ali boste razrešili direktorja Sove in Arhiva Republike Slovenije in proti njima sprožili ustrezne disciplinske in kazenske postopke po uradni dolžnosti? Ali boste umaknili iz procedure novelo arhivskega zakona oziroma Zakona o arhivih?

BORUT PAHOR: Kot sem že povedal, ni izključena možnost, da bi se Vlada ali politična večina v državnem zboru odločila, da novela ni primerna ali ni potrebna, morda se bo odločila drugače, sestanek v sredo bo verjetno namenjen tudi tej vsebini. To je prva stvar. Druga stvar. Vlada je dolžna zagotavljati in terjati spoštovanje zakonitosti nje same in vseh njenih organov, o tem ne more biti nobenega dvoma. Če do nezakonitosti pride moramo tudi ukrepati. Kot predstojnik SOVE bom to prav gotovo naredil, če bom ocenil, da je bila takšna napaka storjena in bom ravnal sorazmerno k tej napaki ali nezakonitemu ravnanju, toda pred tem se moramo soočiti z dejstvi in ugotoviti ali so vaše navedbe, gospod poslanec Černač, točne ali niso. Jaz sem tudi danes opravil pogovor z obema, s predstojnikom Arhiva in predstojnikom SOVE v luči poslanskega vprašanja, ki ste mi ga dali, in njihove navedbe me ne prepričujejo, da bi lahko zlahka prikimal vašim trditvam. Zato sem tudi bil naročil, da pripravijo poročila, da jih pripravijo hitro, da so vam na voljo, ne samo vam, tudi slovenski javnosti, ker, gospe in gospodje, ta Vlada nima nobenega političnega interesa, da bi kakorkoli ščitila tiste, ki so nelegitimno ali protipravno delovali v času bivšega režima, pika, pika je pika. Nima nobenega interesa. Zato bomo ravnali tako kot veleva zakon prav gotovo in kot sem dejal postopek je prekinjen, nič še ni odločeno. Ampak mislim, da je prav, da predstojnik Arhiva, predstojnik SOVE in sekretariata SNAVA dajo svoja poročila in da se iz tega potem lahko prepričamo sami zakaj so tako ravnali, kakšni so bili motivi, ali je morda celo politika dala kakšna navodila, nobenih takšnih navodil ni bilo. In še enkrat vam zagotavljam, ker ste prej mimogrede spet navrgli tako kot je rečeno v pismu, ki sem ga bil prejel včeraj, da se slovenska vlada zelo krčevito ukvarja s tem problemom, medtem ko ravnodušno gleda na probleme gospodarstva in sociale ter položaja ljudi, to ni res, v zadnjih dveh letih smo tako rekoč bombardirali državni zbor s predlogi tudi poslušali kaj imate povedati k njim, dostikrat očitali vladi, da gre z nujnimi postopki v državni zbor s pomembnimi odločitvami in vse to je zadevalo gospodarsko in socialno življenje v državi, ne pa to. Ne podcenjujem pa te problematike in zato, ker jo nisem podcenjeval, gospod poslanec Černač, sem prišel pred vašo komisijo, prej noben predsednik vlade ni čutil dolžnosti.

ZVONKO ČERNAČ: “Ni opozicija vložila sprememb tega zakona v parlamentarno proceduro, ampak jih je vložila vlada, spoštovani premier. Ne vem zakaj ni vložila vlada celotnega paketa vseh zakonov, ki bi jih bilo potrebno sprejeti in ukrepov zaradi katerih ječi gospodarstvo in prebivalstvo.Eno se torej govori, drugo pa se dela, zaradi tega predlagam, da na podlagi določb poslovnika opravimo razpravo o odgovoru predsednika vlade na to vprašanje. V tej razpravi naj se razčisti, kateri so dejanski razlogi za protipravno ravnanje direktorja Arhiva Republike Slovenije in direktorja SOVE. Da je bilo ravnanje protipravno ne govori Zvone Černač ali opozicija, da je bilo ravnanje protipravno govorijo številni pravni strokovnjaki tudi tisti, ki je napisal mnenje in to januarja, da bi pokril odločitev Arhiva Republike Slovenije, ki je bila spisana konec decembra. Šele januarja je bilo mnenje, ki naj bi odločitev, ki je bila nepravna, pokrilo napisano. Da je bilo ravnanje protipravno govori sam direktor Arhiva Republike Slovenije, ki je v vsej korespondenci od 24.8. dalje, ko je bila dana vloga s strani gospoda Omerza, da dostop do tega gradiva, kar bi mu moralo biti omogočeno ali zavarjeno v mesecu dni, zapisal in tudi javno izjavljal, da ni mogoče ovirati dostopa do tega gradiva, da ni mogoče ovirati, da ni nobenih formalnih razlogov, da bi se ta dostop oviral. In kaj se je zgodilo? Protipravna prilepka oznake tajno s strani SOVE 4. oktobra na to gradivo. V tej razpravi je treba razčistiti zakaj se je to zgodilo, zakaj se je zgodila ta protipravnost in razčistiti je treba tudi kakšna je odgovornost predsednika Vlade, ki je v cel ta postopek aktiviral Svet za nacionalno varnost, pazite, ne za žive stvari, ampak za gradivo bivše tajne politične policije. Zgodil se je nek sestanek 18.10.2010 na katerem so mimo kakršnihkoli pooblastil temelječih na zakonu, sodelovali direktor Sove, direktor Arhiva Republike Slovenije, nekdo iz Ministrstva za pravosodje, predstavnik Sveta za nacionalno varnost oziroma svetovalec za nacionalno varnost iz premierovega kabineta, nekdo iz Ministrstva za pravosodja in sprejeli nek sklep, ta ad hoc skupina kako naj se ta dostop do tega gradiva protipravno omeji oziroma kako naj se najde podlago za to protipravno omejitev v sami Ustavi, kar je pozneje dr. Miro Cerar zavrnil, da ni mogoče.

Ampak zanimivo prihaja šele naprej. 18. 10. je bil sestanek te skupine. 19. 10. je Sova iz tega arhivskega gradiva dvignila neko količino tega materiala in ga odnesla neznano kam do 5. novembra, po izjavi direktorja Arhiva v kabinet predsednika vlade oziroma temu sekretariatu za nacionalno varnost. Kaj se je s tem gradivom dogajalo, ali je bilo kaj dodano, ali je bilo kaj odvzeto, se ne ve. Zaradi tega je treba vsa ta vprašanja razčistiti v tej razpravi o odgovoru predsednika vlade. Tudi zaradi tega, ker ni bilo danih nobenih, žal nobenih javnih zagotovil, da se bo nemudoma saniralo protipravno stanje, da se bo nemudoma potegnilo konsekvence proti odgovornim in vzpostavlja nazaj pravno stanje in zaupanje v pravno državo. Hvala lepa.”