Ali smo slovenski davkoplačevalci preplačali gradnjo slovenskih avtocest?

Državni zbor je danes odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij javnega pomena na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske javne infrastrukture, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna, zaradi suma, da so bili postopki in posli medsebojno politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in negospodarno ter zaradi suma prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci aktivnosti, ki so vključeni v pripravo, javna naročila in izvedbo gradbenih poslov ter postopki lastninskih preoblikovanj in menedžerskih odkupov gradbenih podjetij ter v tej zvezi še posebej za ugotovitev suma o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in njihovi vlogi pri tem. Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave je na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije Državnemu zboru predložila skupina 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Poslanec SDS Branko Mariniču pa je predlog dopolnilno obrazložil.

V nadaljevanju objavljamo magenotgram predstavljenega stališča. Magnetogram ni lektoiriran!

BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Kadarkoli v tem slovenskem parlamentu govorimo o odreditvi posamezne parlamentarne preiskovalne komisije je zaradi razumevanja širše slovenske javnosti treba poudariti vsaj dvoje: parlamentarna preiskovalna komisija ima svoje temelje v 93. členu Ustave Republike Slovenije, kjer piše: da se v konkretnih primerih, kot je ta, odredi parlamentarna preiskovalna komisija zaradi širšega javnega interesa. Širši javni interes pa zajema mnoga javna področja o katerih želimo tudi danes spregovoriti.  
Parlamentarna preiskovalna komisija izhaja tudi iz zakonske podlage, in sicer, Zakona o parlamentarni preiskavi, ki izhaja iz leta 1993, dopolnjen pa je bil leta 2003. Kaj pravzaprav poslanke in poslanci želimo izvedeti v procesu parlamentarne preiskave, ki ima v določenih primerih, tako na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije kot Zakona o parlamentarni preiskavi, svoje temelje povezane s približno enakimi postopki do tistih, ki sodelujejo v parlamentarni preiskavi, kot na sodišču. Velikokrat pa gre v širši slovenski javnosti za nerazumevanje in pojavlja se velikokrat upravičeno vprašanje Slovenk in Slovencev, kaj pravzaprav počenjamo na teh parlamentarnih preiskovalnih komisijah. Najpogostejši odgovor, ki ga dobimo, izhaja iz preprostega dejstva: “Saj ste nekaj raziskovali, nič ugotovili in nič se ni zgodilo.”  
Predlagatelji želimo z aktom o odreditvi, pa tudi v samem procesu parlamentarne preiskave resnično pregledati nekatera temeljna izhodišča, ki so tako ali drugače bila v nasprotju z veljavno zakonodajo in drugimi akti, ki urejajo to področje. Torej, parlamentarna preiskava za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, velikokrat slišimo in ravno zaradi tega prihaja do napačne interpretacije v širši slovenski javnosti, da takšne parlamentarne preiskave nimajo nekih osnov za vse nadaljnje postopke. Naj ob tem povem, da sem eno takih parlamentarnih preiskovalnih komisij imel priložnost voditi v delu minulega mandata, kjer smo oblikovali zaključno poročilo, ki je bilo obravnavano na seji Državnega zbora RS in s katerega sklepi so bili seznanjeni tudi vse institucije, ki na tem področju delujejo v Republiki Sloveniji.

Kaj je osnovni namen parlamentarne preiskave v konkretnem primeru?
Ugotoviti, ali so bili projekti izvedeni pregledno in s skrbnostjo dobrega gospodarja. Verjamem, da ste se mnogi poslanci, ki ste hkrati tudi župani in županje, že na tej prvi točki srečevali s težavami, kajti ko so projekti začeli teči na tem področju, so se velikokrat stvari med samo izvedbo spreminjale, vse skupaj verjetno z določenimi nameni. Ali so ti nameni bili povezani z najodgovornejši nosilci javnih funkcij je seveda stvar parlamentarne preiskave, ki mora to dognati na osnovi dokumentacije, ki jo ima na razpolago.  Nadalje želimo v tej parlamentarni preiskavi ugotoviti ali so bili razpisi in predpisane pogodbe izvedene skladno s predpisi in usmeritvami, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije.  Spoštovani in spoštovane! Velikokrat se srečujemo tako v tem slovenskem parlamentu z nekaterimi pojasnili na področju izgradnje avtocest in državnih cest, da želimo pri konkretnem letnem načrtu konkretne podatke. Ne zgolj z nekimi odseki, ampak s konkretnimi številkami, kajti ugotavljamo,da se prav na tem področju velikokrat dogaja, da so te številke mnogokrat veliko veliko prekoračene.

Nadalje želimo ugotoviti in razjasniti pogoje in postopke oddaje javnih naročil, izbora ponudb, pogajanj ter vsebino ponudb. To je področje, ki je izredno kompleksno, ki je izredno široko, ki je izredno zapleteno, kajti potencialni interesenti, ki so tako rekoč priklopljeni na državne jasli imajo v ozadju velike ambicije. In če jim pri tem pomagajo nosilci javnih funkcij je to toliko lažje. V tej parlamentarni preiskavi želimo torej ugotoviti tudi to.  Nadalje, ugotoviti ali se je pri izvedbi projektov spoštovala vsa v Državnem zboru sprejeta zakonodaja. Zakonodaja v Državnem zboru, ki jo sprejemamo, je prav tako kompleksna, na določenih vsebinskih spremembah zakonodaje, predvsem ko gre za tehnične zakone pa so lahko skrite tudi malenkosti, ki v gradbeništvu pomenijo veliko. Ugotoviti, ali so bili proračunski viri za trošenje sredstev črpani racionalno, namensko in ali so bili črpani skladno s predpisi. Tudi to je široko področje. Ugotoviti ali so nosilci javnih funkcij ravnali z vso dolžno skrbjo v postopkih urbanističnega, prostorskega in okoljskega dela izvedbe investicij.
Vemo, da na področju urejanja okolja in prostora prihaja prav tako do raznoraznih špekulacij. Tu v ozadju delujejo mnogokrat tisti, ki imajo za družbo škodljive namene, zase pa seveda pridobiti čim več javnega oziroma državnega denarja.
Nadalje želimo ugotoviti, ali so bila dodatna dela, ki so zviševala osnovne investicijske vrednosti, realna ali pa so bila posledica že vnaprej dogovorjenega postopka oddaje del z nizkimi ponudbenimi vrednostmi, ki so favorizirale določene ponudnike, ter ugotoviti vpletenost nosilcev javnih funkcij pri teh postopkih. No, tu lahko z gotovostjo trdimo, da so se prav v teh dodatnih delih pri velikih investicijah v Republiki Sloveniji dogajale čudne stvari. Ne dolgo tega je bila obletnica znanega šentviškega predora. Vendar je ta šentviški predor le ena mnogih investicij, ki so se od prvotne ponudbene vrednosti vrtoglavo zvišale v za mnoge nerazumljive višave. Vsi postopki znotraj poteka same investicije so bili velikokrat kršeni. Zatorej je prav, da odpremo tudi to poglavje. Da ugotovimo, ali so te ponudbe, kjer so bili za nekatere favorizirane izvajalce v Republiki Sloveniji pravzaprav že sami javni razpisi bili pisani na kožo, zgolj špekulativne, ali nemara niso pri seštevanju posameznih postavk bile namerno storjene napake in kasneje, ko se kontrolira, lahko ugotovimo, da je namesto sedemmestnega števila treba napisati osemmestno število, na primer. Skratka, preveriti vse postopke, od načrtovanja in umeščanja tras v prostor do sprememb projektov pred in med gradnjo. Za lažje razumevanje sem naštel zgolj enega. Mnogi se boste spomnili predorov pod Trojanami. Prav v prejšnjem mandatu, ko sta se menjala ministra, se je novi minister takoj srečal z neverjetnimi ugotovitvami pri trojanskih predorih, ko je nenadoma začelo drseti – zaradi česa, zakaj.
Stroka je dognala in ugotovila, politika je pa pri tem molčala oziroma ni nadaljevala postopka, da bi se dognale dejanske ugotovitve, ki jih mora stroka preveriti, potrditi ali ovreči.

Preveriti želimo sum o posredni ali neposredni povezavi med gradbenimi podjetji in njihovimi zakonitimi zastopniki ter nosilci javnih funkcij med postopki lastninskega preoblikovanja in menedžerskih odkupov gradbenih podjetij, predvsem SCT, ki je na avtocestnih projektih v Republiki Sloveniji od leta 1996 dalje, opravljal največ teh del.
 Spoštovane in spoštovani, še danes mnoge podizvajalce, ki so v Republiki Sloveniji ali celo izven nje boli glava, ali so že propadla ali se še danes borijo za svoj obstoj, zaradi tega, ker jih je prav SCT, oprostite izrazu “nategnil”, da so ostali brez plačila, da so opravili vsa potrebna dela, še celo več, kot je bilo potrebno, a za to opravljano delo niso dobili plačila ali v dogovorjenem roku, nekateri, žal niti danes ne, pa je od njihovega izvajanja del minilo že lep čas.

Več kot upravičeno torej obstaja sum, da niso bila spoštovana temeljna načela opravljanja z javnimi financami. Če kdo, potem smo spoštovane poslanke in poslanci, mi predstavniki slovenskega ljudstva, ki moramo s svojim doslednim delom, tudi v teh parlamentarnih preiskovalnih komisijah ugotoviti ali nemara pri vseh teh poslih ni šlo za nepošteno koriščenje javnih sredstev. To so sredstva naših Slovenk in Slovencev. To so sredstva, s katerimi je država in Državni zbor, predvsem pa poslanke in poslanci dolžni ravnati gospodarno, pregledno, javno, upoštevati vsa načela gospodarnosti, preglednosti, konkurenčnosti, javnosti, nadzora, zato so vse inštitucije na voljo in na razpolago, da so nam v pomoč, da poslanci sprejemamo takšno zakonodajo, ki nemara v svojih vsebinah majhnih sprememb posameznih zakonov, vendar nimajo nekih zli namenov, da bi se kdorkoli v tem gradbenem lobiju, ki se je vrtel in ki je na določenih nacionalni cestni infrastrukturi velikega pomena namerno zavlačeval tako časovno, tako s prekoračitvami, tako z razno raznimi špekulacijami, ki niso v korist gospodarne uporabe javnih sredstev, ki so velikanska, ki so bila veliko veliko preveč prekoračena in zaradi tega naj to ugotovi parlamentarna preiskava.