Ali se vlada sramuje slovenskega državnega praznika?

Poslanec SDS Miro Petek je ministru za zunanje zadeve Samuelu Žbogarju v njegovi odsotnosti postavil poslansko vprašanje, pri čemer ga je zanimalo, kaj je vodilo Ministrstvo za zunanje zadeve, da je prepovedalo praznovanje letošnjega dnevna državnosti na diplomatsko konzularnih predstavništvih.
V nadaljevanju objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja. Magnetogram ni lektoriran!
MIRO PETEK: Ja, kljub temu bom postavil vprašanje in se postavil tudi v vrsto dolgo nekaj mesecev, da bom dobil odgovor na to poslansko vprašanje.

Ob letošnjem letu državnosti je Ministrstvo za zunanje zadeve prepovedalo slovenskim diplomatsko konzularnim predstavništvom po svetu, da bi organizirali sprejeme v počastitev državnega praznika. Ta prepoved sicer ni prva v zgodovini samostojne Slovenije in praznovanja tega praznika. Zgodila se je sredi 90. let prejšnjega stoletja, seveda takrat, ko je bila na oblasti ista opcija kot je danes. O pomenu praznikov in tega državnega praznika še posebej bi lahko na dolgo razpravljali. Dan državnosti je spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna država. Dan državnosti ni le spomin, lahko je tudi opomin, to je, da se moramo z vsemi močmi boriti, da ne bi spet pristali v neki nedemokratični skupnosti, kar je Jugoslavija takrat bila, skupaj z Jugoslovansko ljudsko armado, ki nas je dan ali dva po razglasitvi samostojnosti tudi napadla. Popolna ignoranca dneva državnosti, ki si ga privoščijo na MZZ lahko kaže na to, da je nekaterim še hudo žal po prejšnji državi, prejšnjemu režimu. Namesto ponosne in dostojanstvene drže vrha slovenske diplomacije, ob uspehih Slovenije, njenemu predsedovanju Evropski uniji, njenemu ugledu v mednarodni skupnosti je prišlo do prepovedi praznovanja dneva državnosti. Z odnosom do tega praznika se kaže odnos do države, in Vlada je svoj odnos do države in državnosti pokazala tudi na ta način, da je na diplomatsko konzularnih predstavništvih prepovedala praznovanje tega praznika. Del odgovora na to vprašanje seveda že vem, glasil se bo: vsa država varčuje in je bilo zaradi varčevanje prepovedano obeleževanje dneva državnosti na DKP-jih. Ta odgovor vnaprej zavračam. Praznovanje namreč ni povezano z bogato obloženimi mizami, litri šampanjca ali veseljačenja. Če se je to dogajalo kdajkoli prej, seveda to obsojam.

Praznovanje državnega praznika v tujini je namenjeno stikom z okoljem, kjer ambasada ali konzulat deluje. Stiki z državo gostiteljico z diplomatskim zborom, z gospodarstveniki in konec koncev tudi Slovenci, ki tam živijo. Praznik in praznični sprejemi na diplomatsko konzularnih predstavništvih so lahko priložnosti za vzpostavljanje stikov, za tkanje nujno potrebne socialne mreže, ki je pomembna za vsakega diplomata. Slovenska narodna skupnost v sosednji Italiji je bila izjemno razočarana, ker jih letos niso povabili na Generalni konzulat v Trstu. Šampanjec bi si naši zamejci prinesli s seboj.

Ministra Samuela Žbogarja torej sprašujem:

Kaj je vodilo Ministrstvo za zunanje zadeve, da je prepovedalo praznovanje letošnjega dnevna državnosti na diplomatsko konzularnih predstavništvih?

Pričakujem ustni odgovor.

Hvala.