Ali se bo podjetje Tesnila GT selilo v sosednjo Avstrijo?

Počasna birokracija v Sloveniji zavira gospodarski razvoj. Poslanec SDS Miro Petek je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izdajo uredbe podjetju Tesnila GK iz Prevalj, ki ga je naslovil na ministra za okolje dr. Roka Žarnića.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Mira Petka.Spoštovani gospod minister!

Glede urejanja problematike priobalnega pasa reke Meže na Prevaljah in težavah uspešnega podjetja Tesnila GK, ki bi rado razširilo proizvodnjo, sem vam že postavil poslansko vprašanje in se vam za odgovor najlepše zahvaljujem.
Ob takratnem vprašanju sem bil s strani občine zaveden, saj so na občini Prevalje trdili, da so vam poslali vso potrebno dokumentacijo, kar se je kasneje izkazalo, da ne drži. Od 27. 7. 2010 pa je na vašem ministrstvu vsa potrebna dokumentacija za izdajo uredbe o zmanjšanem priobalnem pasu reke Meže, kar so potrdili tudi vaši uslužbenci.

Že v prejšnjem poslanskem vprašanju sem navedel nekaj razlogov, zakaj bi morala vlada oziroma vaše ministrstvo v tem primeru nujno in hitro reagirati. Podjetje Tesnila GK je eden največjih proizvajalcev in dobaviteljev izdelkov iz gume za avtomobilsko industrijo in do konca tega leta morajo izpolniti še dodatna naročila. Če tega ne bo naredilo podjetje na Prevaljah, bodo avtomobilski koncerni iskali druge dobavitelje. Tega pa si zaradi birokratske nesposobnosti ali brezbrižnosti ne bi smeli dovoliti, kajti gre za podjetje, ki ima znanje in trg. Podjetje je za investicijo, ki je vredna 1,2 milijona evrov, že naročilo strojno opremo, čaka le še na uredbo vašega ministrstva, da lahko postavi prizidek k obstoječi proizvodni dvorani v obrtni coni na Prevaljah. Mogoče ni odveč spomniti, da je te dni na Koroškem zaradi stečaja Preventa pristalo na cesti več kot 1200 delavcev in država bi morala narediti vse, da omogoči razvoj podjetjem, ki imajo prihodnost in tudi zaposlujejo. Podjetje Tesnila GK tačas zaposluje 44 delavcev, z novo investicijo pa bo delo dobilo še dodatnih 15 novih delavcev.

Zato ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića sprašujem:

1. Kako je mogoče, da zaposlena uradnica na MOP Andreja Čerček investitorju prostodušno reče, da bo na uredbo čakal najmanj dve leti, to čakanje pa lahko pomeni izgubo novih in tudi starih poslov, v najslabšem primeru zapiranje odličnega podjetja ali selitev proizvodnje v sosednjo Avstrijo, kjer je v Pliberku mogoče dobiti stavbno zemljišče že za 3 evre za kvadratni meter, avstrijska zvezna, deželna in občinska birokracija pa je tovrstnim investicijam zelo naklonjena?

2. Kako je mogoče, da gospa Čerček sama obdeluje vrsto različnih vlog, od koncesij do priobalnih pasov in se ji delo kopiči, na drugi strani pa zaradi tovrstne togosti vašega ministrstva trpi slovensko gospodarstvo? 

3. Glede na to, da investitorja z odgovori odpravljajo vratar ali nižji uradniki in njegovo pisanje do ministra ne pride, ministra sprašujem, ali je prejel in prebral vsaj pismo nove ministrice za gospodarstvo, ki govori o tem, da je treba narediti vse, da se ta investicija spelje?

Investitor ne prosi za kredite ali subvencije, investitor prosi le, da se izda uredba, kot jih država na leto izdaja na stotine in kar ob dejstvu, da so na mizi vsi potrebno dokumenti, ne bi smelo predstavljati večjega problema. Hitro obravnavanje neke vloge, ki je nujno za neko podjetje in lokalno okolje, ni vprašanje privilegija, temveč vprašanje prioritete.