Ali policisti nadzorujejo državljane na podlagi tajnih predpisov?

Državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi poslanec SDS mag. Branko Grims je od policije že večkrat zahtevala, da razkrije notranja navodila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod dela kriminalistične policije ter o njihovem financiranju, vendar jih policija ne želi izročiti oziroma komisiji izroči le cenzurirano obliko teh dokumentov. Predsednik parlamentarne komisije in člani komisije iz vrst SDS so nad takšnim ravnanjem policije zgroženi in so na takšna ravnanja policije javno opozorili, včeraj pa je Inštitut za ustavno pravo v sodelovanju z Inštitutom za ustavno ureditev in človekove pravice na pobudo nekdanjega pravosodnega ministra in ustavnega sodnika dr. Lovra Šturma včeraj, 18. januarja, organiziral okroglo mizo z naslovom »Tajni predpisi včeraj, danes in jutri«.

Povod za okroglo mizo je odmevna afera Ornig, ko je študent Dejan Ornig po navodilu dveh kriminalistov nezakonito vdiral v osebne račune več kot 300 državljanov in za to tudi prejel plačilo. Člani državnozborske Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo vodi mag. Branko Grims, so od kriminalistične policije zahtevali interna akta, po katerih naj bi kriminalisti delovali v primeru Ornig, in sicer so želeli pridobiti strokovno navodilo o uporabi prikritih preiskovalnih metod in sredstev ter navodilo o finančnem materialnem poslovanju. Kriminalistična policija je sprva KNOVS odrekla možnost vpogleda v omenjena pravilnika, češ da gre za interna akta, kasneje pa so člani KNOVS omenjena akta sicer prejeli, vendar je bila večina členov počrnjenih. Kljub ponovni zahtevi KNOVS po predaji celotnih aktov na kriminalistični policiji vztrajajo, da omenjenih aktov ne bodo predali oz. so KNOVS po besedah mag. Grimsa vsakič posredovali cenzurirano različico.

Obstoj tajnih predpisov, ki javnosti niso dostopni in do katerih KNOVS ne more dostopati, kljub temu da ima za to kot nadzorna institucija pravico in dolžnost, nakazuje na paralelni pravni sistem, ki pa je v vsaki demokratični državi nesprejemljiv. Predsednik KNOVS mag. Branko Grims je že na eni izmed sej KNOVS, na kateri so obravnavali zadevo Ornig, poudaril, da je »na področju dela obveščevalnih varnostnih služb samo eno parlamentarno telo, ki ima pravico vpogleda v vse pravilnike, akte, aktivno delovanje in naloge. To predstavlja tisto demokratično družbo, ki ima vpogled v to občutljivo področje, da ne prihaja do zlorab.« Tudi po besedah dr. lovra Šturma je nesprejemljivo, da kriminalistična policija sama razlaga, kaj lahko nadzoruje KNOVS in česa ne sme. »To je samovolja. Samovolja, ki je v pravni teoriji poznana kot ena najhujših oblik zlorabe oblasti,« je jasen dr. Šturm.

Na okrogli mizi, na kateri so poleg predsednika KNOVS mag. Branka Grimsa in dr. Lovra Šturma sodelovali še dr. Tone Jerovšek, dr. Ciril Ribičič in dr. Rajko Pirnat, se je tako pokazalo, da so razsežnosti dejstva, da policija ne želi predati svojih pravilnikov Komisiji za nadzor obveščevalnih služb, izjemno velike. Tudi, ko se je v začetku devetdesetih let odkrilo, da so v preteklem režimu in pretekli državi obstajali tajni Uradni listi in tajni pravilniki, je to povzročilo velike spremembe ter potrebo po tem, da se v Ustavo RS zapiše določilo, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati.  Dr. Lovro Šturm je v včerajšnji razpravi spomnil, da je Ustavno sodišče RS v preteklosti že sprejelo odločitev glede obstoja tajnih predpisov, in sicer je določilo, da takšen obstoj nikakor ni dovoljen. »Vsak akt, ki daje določena pooblastila in zadeva pravice pravnih oseb, je predpis in mora biti objavljen, sicer ga tak organ zoper fizične in pravne osebe ne sme uporabljati,« je bil jasen tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek.

Kljub temu pa je iz primera Ornig jasno razvidno, da imajo znotraj kriminalistične policije najmanj dva tajna pravilnika, ki predstavljata celo hude posege v človekovo zasebnost. »Vsako prisluškovanje, sledenje ali pregledovanje pošte je dovoljeno zgolj z odločitvijo sodišča, podana mora biti izjemno visoka stopnja utemeljenega dvoma,« je poudaril dr. Šturm, kar pa se v primeru Ornig več kot očitno ni zgodilo.

Predsednik KNOVS mag. Branko Grims je v razpravi izpostavil še en izjemno pomemben vidik, to pa je odgovornost Vlade Mira Cerarja in ministrstva za notranje zadeve pod  vodstvom Vesne Györkös Žnidar pri celotni zadevi. Po njegovem mnenju je izjemno zaskrbljujoče, da »vlada Mira Cerarja, torej vlada, na čelu katere je ustavni pravnik, vztraja na povsem enakem stališču kot ga zastopa kriminalistična policija.«

Odziv vlade Mira Cerarja glede tajnih policijskih pravilnikov pričakujeta tudi dr. Ciril Ribičič in dr. Rajko Pirnat. Slednji se je strinjal z mag. Grimsom, da je vlada prvi organ, ki bi moral nadzirati delovanje organov javne uprave in zagotoviti skladnost njihovega delovanja z zakonom, hkrati pa je dr. Pirnat poudaril, da morata v primeru, če res obstajajo tajni predpisi, vlada Mira Cerarja in ministrstvo za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar »resno premisliti svojo pravno ureditev in ureditev svojega delovanja.« Po mnenju dr. Ribičiča pa ni težko napovedati, »kako bi se odzvalo Ustavno sodišče, če bi se izkazalo, da gre za podzakonske predpise, ki so po vsebini predpisi, pa niso bili objavljeni.«

Mag. Branko Grims je obenem še zagotovil, da bodo člani KNOVS vztrajali pri svoji zahtevi, da jim kriminalistična policija v celoti preda oba tajna predpisa, in da bodo o zadevi Ornig tudi še razpravljali na prihodnjih sejah KNOVS.

Foto: Matic Štojs, Demokracija