Ali Pahor misli resno s ponudbo za sodelovanje z opozicijo?
ponedeljek, 12. 7. 2010Tanko: “Kateri so naslednji koraki pri implementaciji vaše pobude za sodelovanje z opozicijo?” Na redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Predsedniku vlade Borutu Pahorju je vprašanje postavil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.JOŽE TANKO: “Hvala lepa. Vsem lep pozdrav. Spoštovani predsednik strateškega sveta za energetiko pa strateškega gospodarskega sveta, strateškega sveta za decentralizacijo, sveta za Slovence v zamejstvu in po svetu, najbrž bodoči predsednik strateškega sveta za turizem, spoštovani predsednik vlade.
Vaša vlada je konec leta 2008 dobila v upravljanje državo, ki je imela stabilne javne finance in drugi najmanjši dolg v evroobmočju. Imela je boljše pogoje za spopad z gospodarsko krizo, kot na primer Poljska. Slovenija je bila v letih 2004-2008 med najuspešnejšimi državami v Evropski uniji. Veliko so temu prispevali ukrepi takratne vlade in koalicije, veliko pa tudi kooperativen pristop, saj je v pripravo reformnih zakonov povabila tudi opozicijo. Odziv je dober in vse stranke, razen Liberalne demokracije so pristopile k partnerstvu za razvoj.
Danes so razmere slabe. Potreba po sodelovanju je še večja, kot kadarkoli prej. Že pred letom in pol, 15. 1. 2009 vam je bil pisno posredovan tudi predlog SDS za partnerstvo 2+10. 31. maja lani, pa vam je predsednik SDS poslal še pismo, v katerem je ponovno ponudil sodelovanje. V svojem takojšnjem odzivu ste zapisali, da bi najprej radi svojo odločitev pretehtali s koalicijskimi predsedniki strank in pri tem je ostalo. Odzivi vaših partnerjev so bili zanimivi. Katarina Kresal je izjavila, da kriza ne sme ukiniti parlamentarne demokracije, niti delitve vlog na opozicijo in koalicijo, da breme leži predvsem na vladi in da potrebujemo odločne, hitre in strokovne odločitve. Biščak iz Zaresa, pa, da zaradi cele vrste indicev, da za zgodbo v zvezi s podjetjem Ultra znova SDS za tako upanje ni veliko elementov. Zaresov odnos do kogarkoli je očitno povezan z njegovim odnosom do podjetja Ultra. Nedavno ste tukaj ob predstavitvi sicer katastrofalno slabega rebalansa proračuna, pozvali opozicijo k sodelovanju. Sprašujem,ali je vaša ponudba za sodelovanje z opozicijo tokrat prvič iskrena in resna, drugič koalicijsko usklajena in tretjič operativno razdelana, tako da jo je možno poslati parlamentarnim strankam v pisni obliki. Se zahvaljujem za vaše odgovore.”BORUT PAHOR: “Naj se pri odgovoru na vaše vprašanje osredotočim na tisti del, ki zadeva pripravljenost političnih strank, zastopanih v državnem zboru na sodelovanje pri reševanju gospodarske in socialne krize. Kot veste, sem si za to, iskreno, takrat in danes prizadeval vse od začetka mandata, začenši s svojimi inavguralnim govorom, v katerem sem dejal, da so izkušnje iz prejšnjega mandata lahko dobra spodbuda za podobno sodelovanje v tem. Morda še zlasti v tem, ker so okoliščine spopada s krizo, tokrat ne samo interne, ampak tudi eksterne narave. Mi do določene mere lahko vplivamo na okolje, v katerem se obnavlja in krepi slovenska ekonomija, deloma pa ne. Jaz sem takrat predstavnike vseh političnih strank tudi sklical na pogovor. Pogovor je bil najprej v decembru leta 2008, ob robu našega odločanja o nekaterih pomembnih odločitvah glede Hrvaške. Takrat je bilo nekaj različnih mnenj o tem, ali naj se stranke začnejo pogovarjati o dokumentu, ki bo utemeljeval tako partnerstvo ali pa naj pragmatično pristopimo k sodelovanju o posameznih ukrepih in vizijah vlade oziroma opozicije. Prevladalo je na sestanku predstavnikov parlamentarnih strank v začetku naslednjega leta mnenje, da bodimo praktični in pragmatični. Kriza je bila in to danes vemo zagotovo, nepredvidljiva. Vedeli smo, da lahko, tudi na osnovi izkušenj iz prejšnjega mandata ob malo manjši benevolenci kogarkoli izgubimo ogromno časa pri pripravi dokumenta o tem, kako bomo sodelovali in moj predlog takrat je bil, sodelujmo pri konkretnih aktualnih vprašanjih in bo morda to sodelovanje do te mere okrepilo zaupanje in tudi stremljenje vseh, da bomo na koncu prišli morda tudi do sklepnega dokumenta o tem sodelovanju, ki bo imel dolgoročne smernice razvoja Slovenije. Po tem sestanku, ki je, mimogrede za svojo konsekvenco imel usklajevanje z opozicijo glede varčevalnih ukrepov vlade, to je bila pozna zima leta 2009, se je potem v tem državnem zboru zgodilo glasovanje o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Zaplete poznamo, šlo je za vprašanje povezovanja, glasovanja, kjer je bila potrebna dvotretjinska večina in torej tudi vaše sodelovanje z vprašanjem odločanja koalicijskega večine o zaključnem računu za leto 2007. Takrat so bile verjetno iskrene zamere na obeh straneh, češ da je bilo eno in drugo odločanje nepravično ali nespametno. Kakorkoli že. To je porušilo neko komaj zgrajeno zaupanje političnih strank v potrebo po sodelovanju. In jaz sem kasneje na pismo vašega predsednika odgovoril nanj in ponovno izrazil željo, da sodelujemo in da sodelujemo tam, kjer smo končali. In to je tudi moja današnja ponudba: sodelujmo tam, kjer smo končali. Brez poskusa, da pred sodelovanjem in kot pogoj zanj uskladimo neko besedilo. Pa naj bo naslov tega besedila Partnerstvo za razvoj ali Slovenija 2 plus 10 ali karkoli drugega. Če in v kolikor se bo politika zelo veliko ukvarjala z dokumentom, bomo vsi skupaj izgubljali čas in energijo potrebno za usklajevanje konkretnih rešitev in dolgoročnih strategij oziroma reform, ki so pred nami. Jaz sem približno tako odgovoril tudi vašemu predsedniku v pismu, ni verjetno nobena skrivnost, da sem ga prejšnji teden povabil na razgovor, upam, da bo do tega razgovora prišlo. Z enim od drugih predsednikov parlamentarnih strank je do razgovora prišlo in upam, da bo danes kolega Radovan sprejel moj predlog, da se prihodnji teden dobim tudi z njim, kot predsednikom Slovenske ljudske stranke. Moja želja je, da ugotovim, ali glede na pripravljenost partnerjev v koaliciji, pridemo znova do situacije, v kateri bi preprosto sedli za mizo, ugotovili kaj so prioritete – praktične in strateške – in se konkretno dogovorili pri določenih projektih kako bomo sodelovali.”JOŽE TANKO: “Hvala lepa. Ugotavljam, da na tri vprašanja, ki sem jih zastavil, ni bilo nobenega odgovora. Ob tem bi vas rad spomnil, da je tudi v prejšnjem mandatu opozicija velikokrat rušila medsebojno zaupanje in to predvsem pred in med predsedovanjem Evropski uniji, saj je bilo tisti vladi vrženih veliko polen pod noge, pa tista koalicija nikoli ni prekinila sodelovanja. Če se samo spomnite, Washingtonske depeše ali recimo znamenite peticije novinarjev, ki je našla temelj v vašem predvolilnem programu. Tudi na ponudbo, ki je bila od nas posredovana, ni bilo nobenih pisnih pripomb, ni bila posredovana nova ponudba, še manj je vlada pripravila predlog za sodelovanje in je vse nekje obtičalo. Takrat ste pisali, da boste s svojimi koalicijskimi predsedniki pretehtali in zdaj bi radi izvedeli, kakšni so rezultati tega tehtanja. Vemo samo, da naslednji korak ni bil storjen in vemo, da je Slovenija v velikih težavah. Pred dnevi ste imeli tudi koalicijski vrh na Brdu, tam so bili zbrani vsi koalicijski predsedniki, številni ministri, poslanci in ste tam obravnavali tudi strateške teme. In najbrž bi bila ena od teh strateških tem tudi sodelovanje z opozicijo, pri pripravi ukrepov.Skratka, veliko teh stvari je bilo v tem obdobju zamujenih in težko se tudi najde karkoli v ravnanjih prejšnje vlade, ki bi dala argument za takšna ravnanja.Sprašujem: Kateri so naslednji koraki pri implementaciji vaše pobude za sodelovanje z opozicijo? Kdaj jih lahko pričakujemo? In sprašujem: Ali se morda tudi vi pridružujete mnenju Golobiča, da je Janšev predlog za sodelovanje v partnerstvu 2 plus 10 smrt za demokracijo? Hvala.”BORUT PAHOR: “Ne bi rad znova doživel očitkov, da ne odgovarjam na vprašanja, pa bom takoj odgovoril na zadnji dve. Najprej, jaz sem po mojem nastopu pri rebalansu glede proračuna, držal besedo in predsednika največje opozicijske stranke povabil na razgovor. Pri meni je bil tudi predsednik ene od drugih opozicijskih strank in upam, kot rečeno, da bo morda na ta razgovor, inicialni, po dolgem času pristal tudi predsednik opozicijske stranke, torej iz vrste SLS. Jaz si prizadevam za to, da bi do teh razgovorov prišlo in upam, da bom na osnovi teh razgovorov, po tem, ko je med nami v vladi sprejeto načelno stališče, da bodimo praktični in pametno izkoristimo čas za pogovor o konkretnih vprašanjih kratkoročnih in dolgoročnih. In drugič. Jaz ne mislim, da je sodelovanje med političnimi silami, če so v opoziciji in v koaliciji kakorkoli nevarnost za demokratični red, ker ustvarja entropijo odgovornosti, tudi če sodelujemo, je popolnoma jasno, da je odgovornost za vodenje države tukaj na tej strani državnega zbora in da imate vi v skladu s svojimi pristojnostmi vaše odgovornosti v katere vlada ne želi in tudi ne more poseči. In zdaj najbolj bistveno, kolega Tanko. Kreganje o sodelovanju je nesmiselno. Če se pogovarjamo o sodelovanju, potem govorimo vsi skupaj v dobri veri ali pa opustimo diskusijo o sodelovanju. Jaz govorim v dobri veri. Če predsednik vaše stranke želi sprejeti moje povabilo na razgovor bom zadovoljen in se bom prilagodil tudi njegovim obveznostim. Enako velja za kolega Radovana in enako velja za kolega Zmaga. Potem se bom posvetoval s kolegi v koaliciji in lahko pride do sestanka vseh, tudi še v juliju, jaz bom tega zelo zadovoljen. Upam, da sem odgovoril na vaše vprašanje. Bodimo praktični, razmere so preveč strateške, da bi se ukvarjali sami s sabo, ampak se moramo ukvarjati s problemi, ki so.”JOŽE TANKO: “Hvala lepa za besedo. Postavil sem pet relativno kratkih vprašanj, na niti eno ni bilo nobenega konkretnega odgovora. Vprašal sem ali je ponudba resna in iskrena, ali je koalicijsko usklajena in ali je operativno razdelana, da jo lahko posredujete tudi parlamentarnim strankam v pisni obliki. Vprašal sem vas tudi glede nadaljnjih korakov pri tem, to ste delno odgovorili in tudi vprašal sem vas glede mnenja gospoda vašega ministra Golobiča in njegovega odnosa do Janševe pobude za sodelovanje v Partnerstvu 2 plus 10, ki je dejal, da je to najbrž smrt demokracije. Tako, da z odgovori, spoštovani predsednik vlade, nisem zadovoljen. Naša pobuda, ki smo jo dali na začetku leta 2009, je bila resna in podprta s konkretnimi predlogi, imeli smo in imamo tudi rešitve, ki jih je smiselno pretehtati in tudi preučiti in ni možno mimo njih in z zamahom roke. Žal so bili tudi predlogi, ki smo jih vložili v državni zbor vsakič zavrnjeni z obrazložitvijo, da poglabljajo primanjkljaj, da poglabljajo javni dolg, da so neuravnoteženi in da ima vlada boljše oziroma celo najboljše rešitve, vendar se nič od tega ni izkazalo za resnično, kajti kriza se stopnjuje, primanjkljaj in javni dolg pa rasteta brez, da ste sprejeli en naš sam predlog. Ste predsednik številnih strateških svetov, ki jih je ustanovila vlada, ste nepogrešljiv na ekonomsko-socialnem svetu, kjer se usklajujejo rešitve za delovno, pravno, socialno, zdravstveno, pokojninsko in drugo zakonodajo, neposredno urejate tudi razmerje v Kliničnem centru, Slovenskih železnicah in morda še kje. In morda se strinjate, da se samo s socialnimi ukrepi ne more zagnati gospodarstva in da moramo skupaj poiskati odgovore na izzive tega časa in za nas jih ne bodo pripravili drugi, ne Nemčija ne kdorkoli, pa čeprav ima naš izvoz veliko težo v naši strukturi. Prejšnji teden ste tudi imeli sestanek na Brdu in ste tam, kot sem razbral, opravili razpravo o vrsti strateških vprašanj, o načrtovanju proračuna, o delovni zakonodaji, zdravstveni zakonodaji, vendar o tako pomembni temi kot je pri ključnih zadevah; sodelovanje z opozicijo niste razpravljali, vsaj to ni bilo sporočilo v javnosti. Zato predlagam, da o odgovoru predsednika vlade opravimo razpravo in ugotovimo ali je ta namera resna ali gre samo za leporečje in veliko tega se bo videlo tudi že iz glasovanja koalicije pri tej točki. Hvala lepa.”
Vaša vlada je konec leta 2008 dobila v upravljanje državo, ki je imela stabilne javne finance in drugi najmanjši dolg v evroobmočju. Imela je boljše pogoje za spopad z gospodarsko krizo, kot na primer Poljska. Slovenija je bila v letih 2004-2008 med najuspešnejšimi državami v Evropski uniji. Veliko so temu prispevali ukrepi takratne vlade in koalicije, veliko pa tudi kooperativen pristop, saj je v pripravo reformnih zakonov povabila tudi opozicijo. Odziv je dober in vse stranke, razen Liberalne demokracije so pristopile k partnerstvu za razvoj.
Danes so razmere slabe. Potreba po sodelovanju je še večja, kot kadarkoli prej. Že pred letom in pol, 15. 1. 2009 vam je bil pisno posredovan tudi predlog SDS za partnerstvo 2+10. 31. maja lani, pa vam je predsednik SDS poslal še pismo, v katerem je ponovno ponudil sodelovanje. V svojem takojšnjem odzivu ste zapisali, da bi najprej radi svojo odločitev pretehtali s koalicijskimi predsedniki strank in pri tem je ostalo. Odzivi vaših partnerjev so bili zanimivi. Katarina Kresal je izjavila, da kriza ne sme ukiniti parlamentarne demokracije, niti delitve vlog na opozicijo in koalicijo, da breme leži predvsem na vladi in da potrebujemo odločne, hitre in strokovne odločitve. Biščak iz Zaresa, pa, da zaradi cele vrste indicev, da za zgodbo v zvezi s podjetjem Ultra znova SDS za tako upanje ni veliko elementov. Zaresov odnos do kogarkoli je očitno povezan z njegovim odnosom do podjetja Ultra. Nedavno ste tukaj ob predstavitvi sicer katastrofalno slabega rebalansa proračuna, pozvali opozicijo k sodelovanju. Sprašujem,ali je vaša ponudba za sodelovanje z opozicijo tokrat prvič iskrena in resna, drugič koalicijsko usklajena in tretjič operativno razdelana, tako da jo je možno poslati parlamentarnim strankam v pisni obliki. Se zahvaljujem za vaše odgovore.”BORUT PAHOR: “Naj se pri odgovoru na vaše vprašanje osredotočim na tisti del, ki zadeva pripravljenost političnih strank, zastopanih v državnem zboru na sodelovanje pri reševanju gospodarske in socialne krize. Kot veste, sem si za to, iskreno, takrat in danes prizadeval vse od začetka mandata, začenši s svojimi inavguralnim govorom, v katerem sem dejal, da so izkušnje iz prejšnjega mandata lahko dobra spodbuda za podobno sodelovanje v tem. Morda še zlasti v tem, ker so okoliščine spopada s krizo, tokrat ne samo interne, ampak tudi eksterne narave. Mi do določene mere lahko vplivamo na okolje, v katerem se obnavlja in krepi slovenska ekonomija, deloma pa ne. Jaz sem takrat predstavnike vseh političnih strank tudi sklical na pogovor. Pogovor je bil najprej v decembru leta 2008, ob robu našega odločanja o nekaterih pomembnih odločitvah glede Hrvaške. Takrat je bilo nekaj različnih mnenj o tem, ali naj se stranke začnejo pogovarjati o dokumentu, ki bo utemeljeval tako partnerstvo ali pa naj pragmatično pristopimo k sodelovanju o posameznih ukrepih in vizijah vlade oziroma opozicije. Prevladalo je na sestanku predstavnikov parlamentarnih strank v začetku naslednjega leta mnenje, da bodimo praktični in pragmatični. Kriza je bila in to danes vemo zagotovo, nepredvidljiva. Vedeli smo, da lahko, tudi na osnovi izkušenj iz prejšnjega mandata ob malo manjši benevolenci kogarkoli izgubimo ogromno časa pri pripravi dokumenta o tem, kako bomo sodelovali in moj predlog takrat je bil, sodelujmo pri konkretnih aktualnih vprašanjih in bo morda to sodelovanje do te mere okrepilo zaupanje in tudi stremljenje vseh, da bomo na koncu prišli morda tudi do sklepnega dokumenta o tem sodelovanju, ki bo imel dolgoročne smernice razvoja Slovenije. Po tem sestanku, ki je, mimogrede za svojo konsekvenco imel usklajevanje z opozicijo glede varčevalnih ukrepov vlade, to je bila pozna zima leta 2009, se je potem v tem državnem zboru zgodilo glasovanje o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Zaplete poznamo, šlo je za vprašanje povezovanja, glasovanja, kjer je bila potrebna dvotretjinska večina in torej tudi vaše sodelovanje z vprašanjem odločanja koalicijskega večine o zaključnem računu za leto 2007. Takrat so bile verjetno iskrene zamere na obeh straneh, češ da je bilo eno in drugo odločanje nepravično ali nespametno. Kakorkoli že. To je porušilo neko komaj zgrajeno zaupanje političnih strank v potrebo po sodelovanju. In jaz sem kasneje na pismo vašega predsednika odgovoril nanj in ponovno izrazil željo, da sodelujemo in da sodelujemo tam, kjer smo končali. In to je tudi moja današnja ponudba: sodelujmo tam, kjer smo končali. Brez poskusa, da pred sodelovanjem in kot pogoj zanj uskladimo neko besedilo. Pa naj bo naslov tega besedila Partnerstvo za razvoj ali Slovenija 2 plus 10 ali karkoli drugega. Če in v kolikor se bo politika zelo veliko ukvarjala z dokumentom, bomo vsi skupaj izgubljali čas in energijo potrebno za usklajevanje konkretnih rešitev in dolgoročnih strategij oziroma reform, ki so pred nami. Jaz sem približno tako odgovoril tudi vašemu predsedniku v pismu, ni verjetno nobena skrivnost, da sem ga prejšnji teden povabil na razgovor, upam, da bo do tega razgovora prišlo. Z enim od drugih predsednikov parlamentarnih strank je do razgovora prišlo in upam, da bo danes kolega Radovan sprejel moj predlog, da se prihodnji teden dobim tudi z njim, kot predsednikom Slovenske ljudske stranke. Moja želja je, da ugotovim, ali glede na pripravljenost partnerjev v koaliciji, pridemo znova do situacije, v kateri bi preprosto sedli za mizo, ugotovili kaj so prioritete – praktične in strateške – in se konkretno dogovorili pri določenih projektih kako bomo sodelovali.”JOŽE TANKO: “Hvala lepa. Ugotavljam, da na tri vprašanja, ki sem jih zastavil, ni bilo nobenega odgovora. Ob tem bi vas rad spomnil, da je tudi v prejšnjem mandatu opozicija velikokrat rušila medsebojno zaupanje in to predvsem pred in med predsedovanjem Evropski uniji, saj je bilo tisti vladi vrženih veliko polen pod noge, pa tista koalicija nikoli ni prekinila sodelovanja. Če se samo spomnite, Washingtonske depeše ali recimo znamenite peticije novinarjev, ki je našla temelj v vašem predvolilnem programu. Tudi na ponudbo, ki je bila od nas posredovana, ni bilo nobenih pisnih pripomb, ni bila posredovana nova ponudba, še manj je vlada pripravila predlog za sodelovanje in je vse nekje obtičalo. Takrat ste pisali, da boste s svojimi koalicijskimi predsedniki pretehtali in zdaj bi radi izvedeli, kakšni so rezultati tega tehtanja. Vemo samo, da naslednji korak ni bil storjen in vemo, da je Slovenija v velikih težavah. Pred dnevi ste imeli tudi koalicijski vrh na Brdu, tam so bili zbrani vsi koalicijski predsedniki, številni ministri, poslanci in ste tam obravnavali tudi strateške teme. In najbrž bi bila ena od teh strateških tem tudi sodelovanje z opozicijo, pri pripravi ukrepov.Skratka, veliko teh stvari je bilo v tem obdobju zamujenih in težko se tudi najde karkoli v ravnanjih prejšnje vlade, ki bi dala argument za takšna ravnanja.Sprašujem: Kateri so naslednji koraki pri implementaciji vaše pobude za sodelovanje z opozicijo? Kdaj jih lahko pričakujemo? In sprašujem: Ali se morda tudi vi pridružujete mnenju Golobiča, da je Janšev predlog za sodelovanje v partnerstvu 2 plus 10 smrt za demokracijo? Hvala.”BORUT PAHOR: “Ne bi rad znova doživel očitkov, da ne odgovarjam na vprašanja, pa bom takoj odgovoril na zadnji dve. Najprej, jaz sem po mojem nastopu pri rebalansu glede proračuna, držal besedo in predsednika največje opozicijske stranke povabil na razgovor. Pri meni je bil tudi predsednik ene od drugih opozicijskih strank in upam, kot rečeno, da bo morda na ta razgovor, inicialni, po dolgem času pristal tudi predsednik opozicijske stranke, torej iz vrste SLS. Jaz si prizadevam za to, da bi do teh razgovorov prišlo in upam, da bom na osnovi teh razgovorov, po tem, ko je med nami v vladi sprejeto načelno stališče, da bodimo praktični in pametno izkoristimo čas za pogovor o konkretnih vprašanjih kratkoročnih in dolgoročnih. In drugič. Jaz ne mislim, da je sodelovanje med političnimi silami, če so v opoziciji in v koaliciji kakorkoli nevarnost za demokratični red, ker ustvarja entropijo odgovornosti, tudi če sodelujemo, je popolnoma jasno, da je odgovornost za vodenje države tukaj na tej strani državnega zbora in da imate vi v skladu s svojimi pristojnostmi vaše odgovornosti v katere vlada ne želi in tudi ne more poseči. In zdaj najbolj bistveno, kolega Tanko. Kreganje o sodelovanju je nesmiselno. Če se pogovarjamo o sodelovanju, potem govorimo vsi skupaj v dobri veri ali pa opustimo diskusijo o sodelovanju. Jaz govorim v dobri veri. Če predsednik vaše stranke želi sprejeti moje povabilo na razgovor bom zadovoljen in se bom prilagodil tudi njegovim obveznostim. Enako velja za kolega Radovana in enako velja za kolega Zmaga. Potem se bom posvetoval s kolegi v koaliciji in lahko pride do sestanka vseh, tudi še v juliju, jaz bom tega zelo zadovoljen. Upam, da sem odgovoril na vaše vprašanje. Bodimo praktični, razmere so preveč strateške, da bi se ukvarjali sami s sabo, ampak se moramo ukvarjati s problemi, ki so.”JOŽE TANKO: “Hvala lepa za besedo. Postavil sem pet relativno kratkih vprašanj, na niti eno ni bilo nobenega konkretnega odgovora. Vprašal sem ali je ponudba resna in iskrena, ali je koalicijsko usklajena in ali je operativno razdelana, da jo lahko posredujete tudi parlamentarnim strankam v pisni obliki. Vprašal sem vas tudi glede nadaljnjih korakov pri tem, to ste delno odgovorili in tudi vprašal sem vas glede mnenja gospoda vašega ministra Golobiča in njegovega odnosa do Janševe pobude za sodelovanje v Partnerstvu 2 plus 10, ki je dejal, da je to najbrž smrt demokracije. Tako, da z odgovori, spoštovani predsednik vlade, nisem zadovoljen. Naša pobuda, ki smo jo dali na začetku leta 2009, je bila resna in podprta s konkretnimi predlogi, imeli smo in imamo tudi rešitve, ki jih je smiselno pretehtati in tudi preučiti in ni možno mimo njih in z zamahom roke. Žal so bili tudi predlogi, ki smo jih vložili v državni zbor vsakič zavrnjeni z obrazložitvijo, da poglabljajo primanjkljaj, da poglabljajo javni dolg, da so neuravnoteženi in da ima vlada boljše oziroma celo najboljše rešitve, vendar se nič od tega ni izkazalo za resnično, kajti kriza se stopnjuje, primanjkljaj in javni dolg pa rasteta brez, da ste sprejeli en naš sam predlog. Ste predsednik številnih strateških svetov, ki jih je ustanovila vlada, ste nepogrešljiv na ekonomsko-socialnem svetu, kjer se usklajujejo rešitve za delovno, pravno, socialno, zdravstveno, pokojninsko in drugo zakonodajo, neposredno urejate tudi razmerje v Kliničnem centru, Slovenskih železnicah in morda še kje. In morda se strinjate, da se samo s socialnimi ukrepi ne more zagnati gospodarstva in da moramo skupaj poiskati odgovore na izzive tega časa in za nas jih ne bodo pripravili drugi, ne Nemčija ne kdorkoli, pa čeprav ima naš izvoz veliko težo v naši strukturi. Prejšnji teden ste tudi imeli sestanek na Brdu in ste tam, kot sem razbral, opravili razpravo o vrsti strateških vprašanj, o načrtovanju proračuna, o delovni zakonodaji, zdravstveni zakonodaji, vendar o tako pomembni temi kot je pri ključnih zadevah; sodelovanje z opozicijo niste razpravljali, vsaj to ni bilo sporočilo v javnosti. Zato predlagam, da o odgovoru predsednika vlade opravimo razpravo in ugotovimo ali je ta namera resna ali gre samo za leporečje in veliko tega se bo videlo tudi že iz glasovanja koalicije pri tej točki. Hvala lepa.”