Ali manjša sodišča pomenijo težjo specializacijo sodnikov?

Ali bo ministrstvo za pravosodje poskrbelo za racionalizacijo dela okrajnih sodišč? Poslanec SDS Miro Petek je na 15. redni seji državnega zbora postavil poslansko vprašanje ministru za pravosodje Alešu Zalarju, in sicer v zvezi z racionalizacijo dela okrajnih sodišč in sodnikov.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!

MIRO PETEK: Hvala za besedo. Spoštovani minister. Vladajoča koalicija in vlada sta 2. februarja letošnjega leta zavrnile moj predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih in ta zakon je predvideval, da bi okrajno sodišče dobile tudi Ravne na Koroškem. Med razlogi za zavrnitev tega zakona pa je bilo rečeno, da bi bilo to sodišče premalo in  s tem predrago. Toda to sodišče, ki bo pokrivalo Mežiško dolino, bi imelo od šest do sedem sodnikov. Poglejte v Sloveniji pa je vrsta sodišč, ki so mnogo manjša kot pa bi bilo sodišče na Ravnah na Koroškem. Brežice mislim, da imajo šest sodnikov, v Sevnici so štirje sodniki, v Litiji so vsega trije sodniki, torej je Litija bistveno manjši sodni okraj kot pa Ravne oziroma Mežiška dolina, v Trebnjem so štirje sodniki, v Črnomlju šest sodnikov, v Tolminu so trije sodniki, v Ljutomeru pet. Torej gospod minister:  Zakaj lahko v Sloveniji obstajajo tovrstna sodišča, ki imajo tri do pet sodnikov, vlada pa hkrati ne dopusti, da bi Ravne dobile sodišče, čeprav bi to sodišče imelo veliko več sodnikov?
   
Se pravi, če vlada noče novega sodišča s šestimi ali sedmimi sodniki, zakaj torej obstajajo v Sloveniji sodišča, ki imajo nekje od 3 do 5 sodnikov? In me zanima, kdaj boste pričeli ukinjati oziroma združevati ta sodišča, ki imajo manj kot 6, 7 ali manj kot 10 sodnikov? Če je ekonomsko nesprejemljivo, da imamo sodišča s tremi ali petimi sodniki, potem lahko zadevo tudi obrnemo.

Gotovo bi bilo ekonomsko sprejemljivo, če bi imeli le sodišča z desetimi ali več sodniki. Torej še eno vprašanje: Kdaj boste pričeli ukinjati sodišča s tremi, štirimi, petimi sodniki oziroma jih priključevati večjim sodiščem? In zakaj imamo na primer sodišča na relaciji Sevnica – Krško – Brežice, kjer so zaposleni po trije, štirje sodniki, vsi imajo vodjo sodišča, imajo svoje strokovno osebje, imajo svoj informacijski sistem? Torej draga sodišča. Hvala.

ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Spoštovani gospoda poslanec! Vaše vprašanje je več kot na mestu. Prvi odgovor na vaše vprašanje, zakaj imamo tako veliko število majhnih sodišč? Zato, ker je pač ta državni zbor tako odločil leta 1994. Takrat se je zgodila ta velika reorganizacija sodstva in takrat se je tedanja sestava odločila za nek koncept. Mi imamo danes v Sloveniji, če me spomin ne vara, vsaj 25 okrajnih sodišč z manj kot pet sodniki. Relativno veliko mrežo majhnih sodišč. Gotovo to ni najracionalneje. To ni samo naš, bom rekel slovenski problem, to je širši evropski problem. Nekatere države se lotevajo te racionalizacije in recimo sosednja Avstrija ima v zvezi s tem tako hud problem, da ko je začela združevati sodišča, so sodniki začeli stavkati in trenutno, po mojih podatkih, avstrijski sodniki protestirajo zaradi tega. Skratka, to je na nek način tudi političen problem, pri nas pa še posebej zato, ker vi sam veste, da so lokalni interesi v tem državnem zboru zelo močno prisotni. In da je veliko vprašanje, kakšna politična realnost je, da bi šli v zmanjševanje skupnega števila, zlasti majhnih sodišč.Sicer pa, moram reči, da smo na ministrstvu, ko smo se ukvarjali s tem vprašanjem, odločili za nekoliko drugačen pristop pri večji racionalizaciji, ko gre za, zlasti Okrajna sodišča. Namesto, da bi zapirali manjša Okrajna sodišča, smo odprli fleksibilnost sodnega okrožja. Tako, da danes po noveli zakona o sodiščih, okrajni sodniki lahko sodijo v celotnem sodnem okrožju in so razporejeni na katerokoli okrajno sodišče v tem okrožju, brez da bi za to morali posebej dajati svoje soglasje. Skratka, večja mobilnost sodnikov je zagotovljena. Po drugi strani to omogoča večja specializacija na okrajnih sodiščih. Kajti na teh majhnih okrajnih sodiščih večinoma sodniki delajo vsaj na dveh pravnih področjih, to pa onemogoča specializacijo. Zdaj bo ta fleksibilnost omogočala, da bo recimo nek okrajni sodnik specializiran za kazenske zadeve in bo prihajal na več okrajnih sodišč soditi samo kazenske zadeve. Ko ste omenil problem vodenja, vsako sodišče je imelo do konca lanskega leta še predsednika in podpredsednika. Podpredsednikov nima več. Tukaj smo šli racionalizirati zadevo, na način, da samo z letnim razporedom dela predsednik sodišča določi sodnika, ki bo opravljal nadomeščanje takrat, kadar predsednika sodišča ni.

Po drugi strani smo prenesli vse zadeve sodne uprave, večino zadev sodne uprave iz okrajnih sodišč na okrožna in tam vzpostavili močnejše, bolj kvalificirane direktorje sodišče in večja pooblastila predsednikov okrožnih sodišč, ki skrbijo za to, da se prosti resursi ustrezno uporabljajo. To je torej ta mehkejši pristop, ki omogoča vsem sodnim okrožjem približno enakomerno, časovno in tudi sicer obravnavanje zadev, ki prihajajo na sodišča. Dolgoročno bi se sicer kazalo lotiti te reforme združevanja teh sodišč. Bomo pa morali tukaj upoštevati nekaj posebnosti naše organizacijske mreže in verjetno v zameno za to, da se določena sodišča zaprejo razširiti dostop do odvetništva, razširiti dostop do brezplačne pravne pomoči, recimo to je model po katerem je šla v reformo sodstva Finska. Finska ima drug problem. Izjemno veliko geografsko območje na katerem delujejo majhna sodišča.
Ministrstvo se je zaenkrat odločilo za ta pristop, o katerem sem ravnokar govoril in to je bil tudi razlog, ki je bil pojasnjen ob obravnavi vašega predloga novele zakona.

MIRO PETEK: Hvala lepa. Minister, hvala za pošten in korekten odgovor. Predvsem v tej luči, da ste med vrsticami jasno povedali, dokler bodo tukaj sedeli župani, ki so hkrati poslanci, se ta mreža enostavno ne bo spreminjala, ker ne bo dovolj glasov. Boste lahko tudi to kasneje pokomentirali. Mislim, da je to tako.

Poglejte, kaj je še rekel vaš kolega, državni sekretar Boštjan Škrlec, na omenjeni seji. Omenil je, da manjša sodišča pomenijo težjo specializacijo sodnikov. Ti sodniki delajo v zahtevnejših pogojih, kopičijo se obsežnejše zadeve, težje organizirajo delo. Z drugimi besedami to pomeni, da so ta sodišča slabša in da se na tem področju mora nekaj storiti. Državni sekretar je rekel, da so mala sodišča bolj ranljiva glede strokovnosti. To pomeni, da so na nek način manj strokovna. In me zanima: Na osnovi katerih kriterijev merite to strokovnost, da so večja sodišča bolj strokovna zaradi specializiranosti, zaradi kadra, ki je tam, ali zaradi let nekega sodnika, ki je na tem položaju, zaradi njegovega statusa in podobno. Torej, državljani, ki jim sodijo sodniki na teh manjših sodiščih, so glede tega prikrajšani, imajo slabšo sodno varstvo.

Gospod minister, pred leti smo ukinili tudi sodnike za prekrške in prenesli na okrajna sodišča. S tem se je ta mreža racionalizirala. Mislim, da na terenu ni bilo velikih pretresov, ni bilo velikih nasprotovanj in mogoče bi kazalo takšno pot ubrati tudi pri racionalizaciji okrajnih sodišč. Hvala.

ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Res je, spoštovani gospod poslanec, ta reforma sodnikov za prekrške je bila, lahko rečemo, razmeroma uspešna. Čeprav, iskreno rečeno, povsem se pa še vedno niso integrirali v sodni sistem. Če drugače ne, je ostal problem, da so marsikje geografsko ločeni od ostalih sodnikov. To je pa potem povzročilo med drugim tudi to, da so ostali to sodniki, ki delajo res samo s prekrški, ne pa tudi drugih zadev, kljub temu, da imajo status sodnikov in ne sodnikov za prekrške.     Postopoma se te ovire odpravljajo. Nima pa to neposredne povezave s samim združevanjem manjših okrajnih sodišč, zato ker potem naletimo pa na drug problem, in to je problem zgradb. Ta manjša okrajna sodišča so seveda zdaj v nekih zgradbah. Večinoma so to zgradbe v lasti Republike Slovenije, ne pa vsa. Vsako združevanje bi pomenilo veliko spremembo in selitev ter pridobivanje novih prostorov, opreme, in to gotovo ne bi bilo poceni. In zdaj v teh časih ta država enostavno nima denarja niti za osnovne investicije v nepremičnine, tako da smo morali skrajno skrajno racionalizirati prioritete ko gre za investicije v objekt v pravosodju za leto 2011 in 2011. Tako, da tu so še drugi problemi, ne samo tisti, ki so povezani z vprašanjem specializacije, kar ste omenili.   

Jaz mislim, da je načeloma težko reči, da je sodišče, ki nima specializacije, slabše sodišče. Vendar pa nam neke izkušnje v zadnjem času kažejo, da pa če te specializacije ni, pa na nekaterih področjih, ki so izrazito nova, prihaja do problemov. Tipičen primer je recimo osebni stečaj. Zadeve so šle na okrajna sodišča, in se nekako kaže, da se ta nova pristojnost tam ne prime.  Na primer v smislu posebnosti stečajnega postopka in zaradi tega, recimo, zdaj pripravljamo na vladi spremembo zakona, tako da bi koncentrirali zadeve osebnih stečajev na nivoju okrožnih sodišč, tam pa imamo povsod posebne gospodarske oddelke in znotraj njih, večinoma, tudi specializirane sodnike. So področja kjer je specializacija nujna, to so recimo družinske zadeve, stečajne zadeve, tudi gospodarski organizirani kriminal in so področja, kjer bodo ostala splošna, tako kot so bila že desetletja.