Ali lahko glede na ravnanja vlade sploh govorimo o skladnem regionalnem razvoju?

Poslanke in poslanci so na minuli redni mesečni seji obravnavali vladni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.  Stališče poslanske skupine je podala Suzana Lep Šimenko.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretar in ekipa z ministrstva lepo pozdravljeni.
Končno je pred nami zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zakon ima zelo pomenljiv naslov in z naslovom se, seveda, še kako strinjamo. Skladen regionalni razvoj je za Slovenijo nujen in bi moral biti prioriteta te vlade, da temu žal ni tako pa pričajo številna dejanja obstoječe koalicije. Pa poglejmo nekatere.

Pri pripravi osnov za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014–2020 kljub pozivanju predstavniku regij niste želeli pripraviti dveh ločenih operativnih programov, ločenih za vzhodno in za zahodno kohezijsko regijo, kjer bi bilo jasno določeno, koliko sredstev pripada posamezni regiji. Govorimo o regijah, ki sta na zelo različnih stopnjah razvitosti, med tem ko je zahodna kohezijska regija na 97 % razvitosti Evropske unije, je vzhodna kohezijska regija zgolj na 68 % razvitosti Evropske unije. Med regijama, torej, obstaja bistvena razlika.

Pri tem je prav, da se poudari, da so znotraj teh dveh kohezijskih regij še statistične regije, ki kažejo še na bistveno večje razhajanje glede razvitosti. Imamo Osrednjeslovensko regijo, ki je na 116 % razvitosti Evropske unije, med tem ko imamo regije kot so Pomurje, Zasavje, Kraško območje, kjer je razvitost celo pod 60 % glede na povprečje Evropske unije. Regije, ki ne dosežejo 75 % povprečja EU, se v okviru evropske kohezijske politike štejejo za manj razvite regije.

Prav je, da ob tem spomnim, da smo pri pogajanjih za sredstva nove finančne perspektive prav na račun manj razvite vzhodne kohezijske regije pridobili dodatnih pol milijarde evrov sredstev. Danes pa je žal tako, da je del sredstev, ki je namenjen vzhodni regiji in se ve, koliko bo dejansko tudi vzhodni regiji namenjen 1,2 milijardi. Zahodni regiji je namenjenih 0,8 milijard evrov, medtem ko obstaja razlika, to je vrednost 1 milijarde evrov, ki je namenjena celotni Sloveniji, kar seveda teoretično lahko pomeni tudi to, da bo vsa ta sredstva dobila že tako nadpovprečno razvita zahodna regija.

In tukaj se seveda vprašamo, kako to sledi načelu skladnega regionalnega razvoja, ali ne bi bilo prav, da bi skladen regionalen razvoj spodbujali pri vseh odločitvah ali ne bi bilo prav, da bi v skladnem regionalnem razvoju razmišljali vedno in povsod, a ne bi bilo prav, da bi bilo več sredstev namenjeno regijam, ki so podpovprečno razvite, predvsem tistim, ki ne dosegajo niti 75 % povprečja razvitosti evropske na ravni EU, Evropske unije?

Uvedli ste davčne blagajne in to preden ste poskrbeli za enakomerno pokritost Slovenije z internetom, kar pomeni, da so posamezniki, ki želijo opravljati dejavnost na posameznih območjih že v štartu na veliko slabšem izhodišču. Tam ste pozabili na skladen regionalni razvoj. Pred nekaj dnevi je predsednik vlade z županom Mestne občine Ljubljana podpisal dogovor o izvedbi 34 projektov v skupni višini 300 milijonov evrov. Prav je, da se daje glavnemu mestu pomembno vlogo. Se je pa potrebno zavedati, da Slovenija ni zgolj Ljubljana. Prav bi bilo, da bi se v prvi vrsti spodbujalo projekte na območjih, ki razvojno bistveno zaostajajo od povprečna EU in tudi od slovenskega povprečja.

Ali vlada razume, kaj pomeni regionalni skladni razvoj?

Glede na številna dejanja te vladne koalicije se v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sprašujemo, ali lahko o skladnem regionalnem razvoju danes sploh govorimo. Seveda ne moremo mimo dejstva, da nekatere regionalne razvojne agencije ne delujejo, kot bi morale. Spomnimo se celo nesmislov, ki si jih je privoščila vlada Boruta Pahorja v preteklosti, ko je kljub obstoječi razvojni agenciji v regiji vzpostavila dodatno, tako imenovano vladno projektno pisarno. Ta ista projektna pisarna je opravljala delo, ki bi ga lahko prevzela regionalna razvojna agencija. Seveda je bilo hitro po vzpostavitvi te pisarne jasno, zakaj je bila ta pisarna sploh potrebna. Seveda je šlo tu izključno zaradi interesa posameznikov ali ožje skupine ljudi. Podobnega si seveda v prihodnosti več ne moremo privoščiti.

Če se osredotočimo na predlog spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, lahko vidimo, da zakon prinaša kar nekaj večjih sprememb. S spremembo zakona se na določen način prenašajo posamezne razvojne naloge države na regionalno raven, oziroma se s spremembo zakona širijo naloge, ki se v regiji opravljajo v javnem interesu. Takoj ste dodali spodbujanje in razvoj podjetništva in kulturne inovativnosti, izvajanje regijskih programov, internacionalizacije gospodarstva, prostorsko planiranje na regionalni ravni, druge podobne regijske dejavnosti, sheme in projekte po odločitvi vsebinsko pristojnega ministrstva in ob soglasju ministrstva. Ob tem se seveda vprašamo, v kakšni obliki in s kakšnimi pristojnostmi se prenaša prostorsko planiranje na regionalno raven in ali je le-to usklajeno s pristojnimi ministrstvi. Prav tako se sprašujemo, katere so tako imenovane druge podobne regijske dejavnosti, sheme in projekti po odločitvi vsebinsko pristojnega ministrstva in ob soglasju ministrstva. In na kakšni osnovi bo ministrstvo te dejavnosti in projekte določalo.

Tudi dikcija, se lahko izvede postopek javnega razpisa. Z besedico “lahko” v zakonu, je, seveda, popolnoma nedoločno in neprimerno. Sprašujemo se tudi, ali je črtanje določbe o nujnem razpršenem deležu občin znotraj javnega ustanoviteljskega deleža regionalnih razvojnih agencij prava pot. Prav je, da poudarimo trenutno stanje regionalnih razvojnih agencij, ki je ne nazadnje izpostavljeno v ceni stanje predlagatelja zakona. Imamo 12 regionalnih razvojnih agencij, od tega šest javnih zavodov, en zavod in pet družb z omejeno odgovornostjo. Ob teh dvanajstih je v evidenci vpisanih še 14 drugih razvojnih institucij, ki skupaj z regionalnimi razvojnimi agencijami opravljajo splošne razvojne naloge v regiji. Ali jih res potrebujemo toliko? Ali morda teh dvanajst regionalnih agencij ne bi bilo dovolj? Ne nazadnje se financirajo na račun davkoplačevalcev. Delež seveda krije ministrstvo, delež pa krijejo občine.

Zakon problema skladnega regionalnega razvoja ne postavlja na prave temelje, prav tako rešitve niso celovite. Vsebuje nekaj dobrih rešitev, ki jih podpiramo. Nekatere pa so v zakonu zelo zavajajoče zapisane. Če je to namenoma ali ne pa bo, seveda, vidno iz prihajajočih obravnav in razpravo o zakonu. Zaradi samega pomena skladnega regionalnega razvoja upamo, da bo zakon skozi parlamentarno proceduro ustrezno popravljen. Hvala.