Ali kulturno ministrstvo razmetava s proračunskim denarjem?

Ali ministrstvo za kulturo opravlja nadzor nad denarjem, ki ga je dodelilo za medijske projekte v letu 2009? Na 16. redni seji državnega zbora so poslanci in poslanke postavljali poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Aleksander Zorn je ministrico za kulturo Majdo Širca vprašal glede nepravilnosti  in zlorabe razpisa glede sofinanciranja programskih vsebin medijev v letu 2009.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!
ALEKSANDER ZORN: Spoštovana ministrica! Ni minilo 14 dni, ko smo v poslanski skupini zahtevali sklic seje Odbora za kulturo, zaradi sofinanciranja programskih vsebin medijev v letu 2009. Izkazalo se je, da je kar nekaj teh medijev, po našem mnenju, zlorabilo razpis. “Dobro jutro” namreč nima kulturne priloge, za katero je dobilo subvencijo. STA je prodajala svoje radijske vsebine, dobila je veliko denarja za razvoj radijskih vsebin, prodajala pa je tisto, kar je posnela z diktafonom na tiskovnih konferencah, ki ga je položila na mizo. Potem je tu slavna “Blogorola”, ki naj bi izšla v 2.400 izvodih, ki jih še nihče ni videl. In zdaj je prišel s terena, tako rekoč s časopisnega terena, dokaz, da so še drugi takšni primeri, in to je znamenita Primorska Info, s katero se je zgodil pravi medijski škandal. Dobila je namreč subvencijo za svojo vsebino, celo serijo člankov, za celoten projekt, ki ga ni izvedla, in je denar porabila tako, da je plačevala sanitarije, metle, elektriko in kave. Skratka, denar je porabila nenamensko. Nenamensko porabljen denar, predviden za vsebine je seveda nekaj, kar je goljufija.

Ampak to še ni vse. Izkazalo se je, da je ministrstvo slabo nadziralo to, kajti direktor je sam izjavil, da “so na Ministrstvu za kulturo morali natančno vedeti, kako smo porabili denar, kajti dostaviti smo morali to, ono in tretje.” Sam urednik pa je to zanikal in zato izgubil delovno mesto. Sprašujem vas torej: Kaj je s tem? Ste nadzirali pravilno? Je bil denar porabljen pravilno ali ne? Hvala lepa.

MAJDA ŠIRCA: Spoštovani poslanec! Sami ste najbrž sodelovali na tisti seji Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, ko se je obširno obravnavala ta tema, upravičeno in tudi smiselno. Eden izmed sklepov je bil, da se v primeru dokazanih neupravičenih porab proračunskih sredstev za subvencije medijem po razpisih, ki jih vodimo na Ministrstvu za kulturo v skladu z zakonom o medijih, v kolikor se dokaže nepravilna poraba zahteva vračilo. Tudi če ta sklep na odboru ne bi bil sprejet, bi bil to moj sklep oziroma je bil to moj sklep, kajti poraba pravilno izpeljanih uporabljenih sredstev, ki prihajajo iz državnega proračuna, to porabo je nujno kontrolirati, ne samo v tem razpisu, ampak povsod. Tukaj verjamem, da sva si enotna.

Zato je posebna komisija, skupaj z zunanjim evalvatorjem oziroma strokovnimi sodelavci na ministrstvu, mislim, da je na stotine teh vlog, okoli 400, natančno pregledovala poročila, ki se na koncu, seveda, izvedenega projekta do datuma, ki ga narekuje pogodba ta pregleda, se je izpeljala v vseh projektih. In pri nekaterih projektih so se potem, ko so se formalno pregledale vse pridobljene dokumentacije, zaprosile za dodatna pojasnila, ker je sama strokovna služba z zunanjim evalvatorjem in skladno z osnutkom evalvacije, ki je tudi potrebna za pregled porabe teh sredstev, odločila, da zahteva še dodatne podatke. Ne vem, če bi bilo prav, da bi imenovala vse medije, ki smo jih pozvali k tem, da dajo dodatne obrazložitve oziroma pojasnila in to celotne finančne in tudi vsebinske dokumentacije. Tukaj je kar nekaj. Nekaj medijev ste danes omenili. Kar nekaj je takih, ki so bili pozvani k dodatnim pojasnilom in k dokazilom, kot dokazilom, ki so povezani s samo pogodbo oziroma s samo izvedbo projektov.

Kaj se naredi v takih primerih je povsem jasno. V primerih, ko so pogodbe nespoštovane, ko se izvedba projektov, ugotovljene kot neprimerne, potem je dolžnost izvajalca, da se nenamensko uporabljena sredstva zahteva nazaj oziroma, da se odstopi od pogodbe in zahteva sankcije, ki pomenijo vračilo sredstev, če se dokaže, da niso bila namensko porabljena. V tem trenutku o medijih, ki ste jih navajali ne morem povedati ali se je ta pogodba že prekinjala. Vem to, da smo odstopili od pogodbe za vrnitev zahtevanih sredstev, in to z zamudnimi obrestmi, že za razpis iz leta 2008, tudi iz leta 2009. Verjamem, da potem, ko bo dokončna evalvacija in ko bodo te ugotovitve dokončne, seveda moramo počakati na vrnitve pojasnil, ki smo jih zahtevali, bo v kolikor bo dokazano, da gre za nenamerno porabo oziroma za razhajanja med tistim, kar so prijavili, da bodo izvedli, pa niso, morali vrniti denar. To je normalno in edino kar lahko pričakujemo in verjamem, da se s tem tudi vi strinjate.

ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa, gospa ministrica. To je ena plat medalje s katero se morava strinjati, saj je formalna. Ta zadeva ima še drugo plat.

Prvič je šlo za maščevanje nad urednikom tega medija. Urednikom, ki je povedal,da so bila sredstva nepravilno uporabljena oziroma nenamensko uporabljena in je za to izgubil službo. Tako rekoč vsi tiskani mediji so se postavili na njegovo stran, to se pravi, da gre pri tem še za dodatno razsežnost, kar pomeni pritisk na resnicoljubnost urednikov in novinarjev.

Druga plat je pa povsem politična. Solastnik tega istega medija je žal naš poslanec iz koalicije, naš mladi poslanec, ki nam od časa do časa deli lekcijo moral in narobe citira Shakespeara. In moram reči, da v tem primeru je ta razsežnost popolnoma politična, pa naj se sprašuje sedaj o tem poslanec opozicije, ali ne.
Zanima me: Ali boste v tem primeru še posebej natančno ravnali in raziskali te stvari, kajti, prvič, če dobi medij, ki je v solastništvu poslanca iz tukajšnjega državnega zbora, proračunski denar, je to lahko klientelizem. Če pa ga narobe uporabi, zares narobe uporabi pa ga je vseeno želel, je pa to že blizu korupcije.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Poslanec Zorn, sprašujete, če bomo en primer še posebej pozorno pregledovali v luči dejstva, da je lastništvo tega medija povezano s političnim protagonistom? Ne bomo, ni naša dolžnost, da se vtikamo v uredniško politiko in v medsebojne odnose znotraj posameznih programskih načrtov in kadrovskih rešitev v medijih. Ampak, da se vtikamo v pravilno porabo sredstev, skladno s pogodbo, ki je podpisana na Ministrstvu za kulturo in skladno s preverbo natančne porabe sredstev. Če bi se ozirali po tem potem bi tako imenovani Grimsov zakon, ki omogoča možnost za ta v zakonu definirani razpis potem bi se lahko spraševali ali pa če bi sledili vaši sugestiji ali pregledujemo ta medij z drugačno optiko potem bi recimo tudi pregledovali z drugačno optiko porabo in izvedbo programa za druge revije, ki so recimo ustanovljene na način, da je vaša stranka lastnica nekega medija, v skoraj večinskem deležu. Ampak, pri medijskem razpisu ni važen lastnik, lahko je tudi politična stranka ampak je važen program kajti takšni so razpisni pogoji. Ne oziramo se po lastniku medijev ampak se oziramo po pravilih, ki so vezane na pogoje in prijavo, ki so jo podali na ministrstvo in konkurirali med drugimi mediji za pridobitev najboljših možnih točk, ki so vezane potem seveda za pridobitev sredstev.

Tako da tukaj ni sankcije v smislu političnega kaznovanja zaradi “ker”. Kot ste sami dejali, sankcija je zgolj lahko samo vezana na pravilno, transparentno rabo sredstev, ki so šla iz državnega proračuna. Še kar nekaj drugih medijev ima mogoče neko politično osnov ampak niso razumljeni kot tisti, ki so dobili sredstev zaradi tega, ker pripadajo določeni stranki. Sicer, če bi to analizirali potem bi se najbrž tudi vaš odgovor oziroma nadaljnji komentar drugače končal. Hvala.

ALEKSANDER ZORN: Ravno zato, ker ste tako odgovorili in ker gre za avtonomijo medijev hkrati pa je tukaj vpletena koalicija in džavni zbor po lastništvu predlagam, da o tem opravimo parlamentarno razpravo. Hvala.