Ali je peti koridor ogrožen?

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. DR. PETER VERLIČ: “Hvala lepa. Spoštovani minister. Tako, kot sem v svoji najavi vsebine ustnega poslanskega vprašanja že zapisal, zanima me ali držijo informacije, da Italija kaže vse manjši interes za čezmejno železnico od Trsta do Divače. Gre za šesti prednostni projekt v okviru tridesetih projektov, ki so seveda sofinancirani tudi s strani evropske komisije in so pravzaprav naša prioriteta. Moram reči, da me je k temu razmišljanju spodbudil, namreč vem, da se vsaj toliko kolikor je na vaši spletni strani napisano mešana italijansko-slovenska komisija na tem področju sestaja, seveda kakšni so rezultati, moram reči, da ne vem kako potekajo ti dogovori. Me je pa v novici s primorskega dnevnika z dne 22. 11. 2009 zaskrbelo saj je novinar zapisal, da se med državama namreč že nekaj mesecev bije taktična vojna glede hitre evropske železnice o kateri imata Rim in Ljubljana zelo različna stališča. Slovenijo zanima v glavnem le nova dvotirna železnica do Kopra, Italija pa kaže vse manjši interes za čezmejno železnico od Trsta do Divače. V tem trenutku so njeni napori namenjeni posodobitvi sedanje proge od Drong do Trsta in njegovega pristanišča, za kar si prizadeva tudi dežela Furlanija Julijska krajina Italijo in deželnost stvarnost tudi bolj zanima železniška povezava med Trstom in Koprom, ki nikakor ne sodi med prednostne načrte Slovenije. Stališče deželnega odbornika Ricardija, da ostaja hitri vlak med Trstom in Divačo strateškega pomena za Italijo izgleda bolj diplomatska kot vsebinska izjava. Rim se ne more kar tako izneveriti dogovoru z Brusljem in Slovenijo, opozarja pa, da je čezmejna železnica daleč oziroma zelo daleč. Konec citata. Torej ne samo ta članek, na splošno vsa situacija okoli mednarodne dejavnosti ministrstva za promet oziroma tega, da te strateške prioritete in da ne pride do obvoza šestega prednostnega projekta preko Italije in Avstrije me seveda skrbijo in tudi zanimajo. Zato prosim za odgovor. Hvala lepa.”

DR. PATRICK VLAČIČ: “Hvala predsedujoči. Oba deliva to skrb, da bi kadar koli peti koridor obšel Slovenijo. In glede na to, da imamo tukaj skupne cilje, ne dvomim, da se bomo uspešno skupaj se s tem zoperstavili. Dejansko te informacije, ki so prišle do vas, niso še uradno stališče Republike Italije, so pa ti pomisleki bili že izraženi na torej srečanju, te pomisleke je izjavil italijanski državni sekretar in jih posredoval na medministrskem srečanju na Brdu pri Kranju 8.11.2009. In sicer, ali bo načrtovana gradnja proge, ki poteka v vsej dolžini od Trsta do Divače skorajda v predoru in se tudi navezuje na slovensko progo v predoru, tehnično, okoljevarstveno in tudi finančno za njih dosegljiva in jo bodo zmožni izpeljati. Ti pomisleki so nam bili predani. Moj državni sekretar se je kasneje pogovarjal tudi s koordinatorjem, gospodom Binkhorstom. In ker veste, da gre za čezmejni projekt, tu ne bo možna nikakršna odločitev, pri kateri Slovenija tako ali drugače ne bo sodelovala. Zato bomo, če bi se kadarkoli zgodilo, da bi se odločilo, da se tega projekta ne bi gradilo, na to pristali samo, če se bo zgodilo nekaj drugega, kar bo omogočilo potek 5. koridorja. To je edino sprejemljivo za Republiko Slovenijo, če bi se slučajno temu projektu želela Italija odpovedati. Gre pa za projekt, kot veste, ki je z odločbo št. 884/2004 o sofinanciranju projektne dokumentacije eden izmed projektov, financiranih iz Sklada TENT-a. Torej, Italija dejansko izraža pomisleke, Slovenija je o tem obveščena, koordinator Binkhorst je o tem obveščen in skupaj iščemo ali pa bom rekel tako, poslušamo ta trenutek njihove predloge; ali bomo pa kaj storili ali ne, bomo pa tudi slovensko javnost prej obvestili. Torej, zaenkrat ostajajo stvari take, kot so. Imate pa pravo informacijo, da italijanska stran meni, da je tisti projekt, tako kot je zastavljen, za njih težko dosegljiv. To še ni njihovo uradno stališče, je pa že bilo posredovano slovenski strani. Da pa bo 5. koridor tekel naprej, me pa zagotovo navdihujeta vsaj dva razloga. Prvi je poročilo gospoda Binkhorsta, ki je pozitivno za Slovenijo, ki pravi, da se čutijo premiki, ki pravi, da je to najbolj primerna smer in on je tisti, katerega mnenje je najbolj pomembno v Evropski uniji, pred Evropsko komisijo, o tem, ko se vnaprej odloča o prednostnih projektih, z vsem vedenjem seveda, kaj se dogaja v politični kuhinji Evropske unije, ki ni dosti drugačna, kot so politične kuhinje drugje. Vendar bo to mnenje ključno in je ta trenutek takšno, da je povezava, ki poteka na 5. koridorju od Francije preko slovenskega ozemlja najbolj ugodna. To stališče ostaja trdno zapisano. To je prvi razlog in me navdaja k temu, da bo ta projekt ostal v poteku čez Slovenijo. Drugi razlog je bil posebej poudarjen v njegovem poročilu kot pozitiven oziroma, ki je navedel k pozitivnosti njegovega poročila, je pa to, da je Slovenija namenila več- sredstev za železniško infrastrukturo, kar daje tudi večjo legitimnost vsem projektom na tem delu poteka petega koridorja. Tako da, mi bomo zelo natančno in skrbno spremljali vsa ravnanja Republike Italije v zvezi s tem in ne bomo pristali na nič, kar bi lahko kakorkoli ogrozilo ali poškodovali interesom Republike Slovenije.”

DR. PETER VERLIČ: “Hvala lepa. Hvala za odgovor. Ampak vendar, gospod minister, zaznal sem nekaj, naj rečem temu omahovanja v vašem odgovoru. Zlasti kar se tiče te zaveze glede umestitve sedaj tega projekta na tem čezmejnem delu. Kot veste, je ta potek petega, šestega prednostnega projekta na tem trikotniku med Trstom in Divačo in Koprom in Trstom, nastal seveda pod, to so strokovnjaki narisali in tisto kar je tedanja vlada napravila je pač to, da je ta dogovor postal nekako obvezujoč, obvezujoč za Italijo, Slovenijo, na tej mešano italijansko-slovenski komisiji ob seveda vedenju in pa podpori tudi gospoda koordinatorja, kot ste ga omenili. Torej, Italija je tedaj temu izrekla zavezo. Sedaj, če razumem ta prvi del odgovora, izraža pomisleke. Slovenska stran pa tem pomislekom, če sem vas prav razumel v odgovoru, nekako je prisluhnila. Morda bi bilo bolje, da vztrajamo na tem, kar smo že dosegli in to stališče trdno zastopamo. Torej, prosil bi, da še enkrat od vas sedaj v tej dopolnitvi slišim ali so te zaveze Slovenije trdne in jih bomo branili z vsemi pozicijami ali pa lahko nastane veliko vprašanje, ko bo Avstrija zgradila ta predor na štajerski strani med Gradcem in Trbižem in začela verjetno tudi z lobističnimi akcijami, da bi koridor izgubili.

DR. PATRICK VLAČIČ: “Hvala predsedujoči. Ne, Slovenija trdno ostaja na poziciji, da mora peti koridor potekati čez ozemlje Republike Slovenije in ne bomo pristali na karkoli, kar bi lahko ogrozilo ta potek trase. Saj oba veva, kako daleč so Avstrijci s svojimi projekti. Tako daleč še, da,  če bomo pametno ravnali, tega strahu ne bo. In kot sem že večkrat povedal v tej dvorani, bomo naslednje leto sredi leta imeli končane podlage za prvi del proge med Koprom in Divačo, nato dobimo gradbeno dovoljenje in če bo vse posreči z javnimi razpisi, bomo konec naslednjega leta začeli že graditi. Medtem ko prednostni projekt ta trenutek ostaja takšen, kot je. In če ne bi bilo neke druge variante, ki bi bila za Slovenijo absolutno sprejemljiva in o tem boste pravočasno obveščeni in se bomo skupaj o njej pogovarjali, potem trdno ostajam na tem, kar je zdaj predlagano. Ali je pa to realno ali ne za italijansko stran, o tem pa jaz ne morem odločati. Jaz sem vam prenesel, kar je bilo dejansko res, da je državni sekretar na sestanku povedal, da izražajo pomisleke, ali so to sposobni zgraditi. In to sem vam tudi korektno prenesel. Slovenija pa trdno ostaja na tem projektu, takšnem kot je, razen če bi se pokazalo, da bi lahko prišlo do drugačnega, boljšega predloga. Do takrat pa ostaja ta najbolj jasen. Toda drugačen predlog pa ne sme speljati trase mimo Republike Slovenije ali pa kakorkoli ogroziti potek 5. koridorja, kot je speljan ta trenutek.”

DR. PETER VERLIČ: “Hvala lepa. Prosim, da se o odgovoru ministra za promet opravi razpravi, na podlagi 246. člena Poslovnika. Namreč, odgovor še vedno, žal, pušča dvome. Še  vedno pušča dvom, da bi pri koridorju, če bo Italija imela hude pomisleke, tudi mi lahko potem spremenili in tolerirali morda kakšno odstopanje. Jaz se pa bojim, da glede na to, da je bilo vloženo veliko truda v to, da je sploh prišlo do takega dogovora med Italijo in Slovenijo ob sodelovanju Evropske komisije, da je bil to najboljši možni dogovor, ki velja med obema državama in jaz sem tukaj prepričan, da ni zdaj več samo odvisno od Italije, da reče, da kar odstopa od nekaj, s čimer smo se skupaj zavezali, da je to tudi odvisno od Slovenije. Če pa sledim temu vašemu dopolnilnemu odgovoru, da pa se vendar pokaže nekaj, kar bi bilo bolje, jaz sem tukaj prepričan, da bi se spet odprle vse variante, ki smo jih in so jih že študirali strokovnjaki in slabijo predvsem izredno dobro lego pristanišča Koper. Vse ostale variante, sem prepričan, da so vas o tem tudi informirali in da Italijani to seveda dobro vedo. Mislim, da je to tako pomembno, da je prav, da se o tem, ravno o tem odgovoru opravi ta razprava tukaj v Državnem zboru. Hvala.”