V SDS se zavedamo, da je celostna in korenita reforma pokojninskega sistema nujna!
Ko se človek po 40 in več letih dela upokoji, pričakuje, da bo zaživel mirno življenje in končno počel tisto, kar je želel že prej pa ni imel časa. A ko prejme odločbo, v kateri se mu napove, kakšna pokojnina mu je odmerjena, pride čas streznitve in največkrat razočaranje.
Naš pokojninski sistem temelji na solidarnosti med aktivnim delovnim prebivalstvom, ki vplačujejo prispevke, in upravičenci do pokojnin, ki so vplačevali v času svoje delovne aktivnosti. Zaradi vse manjše rodnosti in kasnejšega vstopa mladih na trg delovne sile ter daljšanja življenjske dobe se ravnovesje med vplačanimi prispevki in izdatki vse bolj ruši. Svoje doda tudi neprijazno davčno okolje in visoka obdavčitev dela. Ker je v Sloveniji veliko delovnih mest z nizko dodano vrednostjo, tudi ne moremo pričakovati večjega vplačevanja v pokojninsko blagajno. Že sedaj se vsako leto v pokojninsko blagajno dodatno nameni že skoraj 1 milijarda evrov proračunskih sredstev, da se zagotovi njena stabilnost. Kaj to pomeni za proračun pa si lahko samo predstavljamo. Koliko cest, šol, vrtcev, domov za starejše … bi za ta denar lahko zgradili?
V SDS se zavedamo, da je celostna in korenita reforma pokojninskega sistema nujna!
Vladajoča koalicija z LMŠ na čelu se je ob podpisu koalicijske pogodbe lanskega septembra zavezala, da bo do novega leta uredila problematiko upokojencev. Čakali smo do pomladi, ko so upokojencem dvignili pokojnino za nekaj evrov, vendar je bil učinek kaj kmalu izničen. Zaradi nekaterih nepremišljenih in populističnih potez vladne koalicije, ki jim je sledil val podražitev, so upokojenci z najnižjimi pokojninami sedaj še na slabšem. Da stanja in problematike na področju institucionalnega varstva starejših, ki je tik pred kolapsom, niti ne omenjam. Postavlja pa se tudi vprašanje, kdo si ga bo v prihodnje lahko sploh privoščil.
Po več kot letu dni obljub je vlada le pripravila in dala v javno obravnavo nov pokojninski zakon. Že v javni obravnavi pa se je pokazalo, da tak zakon ne bo prinesel željenih sprememb za upokojence. Gluhi in nedostopni so za vse pripombe in opozorila strokovnjakov, ki za omenjeni zakon pravijo, da je predlog zakona »kot bi se lotil velikega požara z vedrom vode.«
Poslanci SDS so že kmalu po nastopu vlade predlagali kar nekaj ukrepov za izboljšanje stanja upokojencev. Med drugim so predlagali, da bi se za stabilno pokojninsko blagajno ustanovil poseben sklad, na katerega bi se preneslo vse državno premoženje, vsi dobički, dividende, kupnine in ostalo iz tega naslova pa bi se prelivali v pokojninsko blagajno. Prav je, da današnji upokojenci, ki so državno premoženje tudi ustvarjali, sedaj nekaj od njega tudi imajo. S tem bi se izognili plenjenju tega državnega premoženja s strani vplivnih lobijev in posameznikov. Prav tako so poslanci SDS predlagali, da bi se iz pokojninskega sistema izvzeli vsi dodatki pokojninam, ki jih prejemajo nekateri politiki, kulturniki, športniki, borci in ostali vplivneži, za kar prispevkov v pokojninsko blagajno nikoli niso vplačevali, ampak se jim izplačujejo iz dela in vplačil drugih upravičencev. Žal so bili vsi predlogi naših poslancev s strani koalicije zavrnjeni.
Predlagali so tudi dvig minimalnih invalidskih pokojnin, ki so sramotno nizke in nevredne človeškega dostojanstva. Dober primer teh krivic je bil predstavljen v medijih, ko se je kuharica na neki osnovni šoli po več kot 30 letih aktivnega dela z resno okvaro hrbtenice in nezmožnostjo za delo upokojila, sedaj pa prejema 270 evrov pokojnine.
Veliko sedaj aktivnih delavcev dela za minimalno plačo ali kakšnega desetaka več. Dejstvo tudi je, da si večina malih obrtnikov in kmetov zaradi visokih stroškov dela in visokih davkov višjih vplačil ne more privoščiti. Kakšna bo pokojnina teh skupin, si lahko samo predstavljamo.
Domovi za starejše pokajo po šivih, delavci v njih pregorevajo od preobremenjenosti in le zaradi njihove srčnosti in ljubezni do starejših še obvladujejo situacijo. Čakalne vrste se daljšajo vsako leto, doma pa ostaja vse več posameznikov, ki si dostojne oskrbe ne morejo zagotoviti ali privoščiti in so popolnoma odvisni od milosti in zmožnosti drugih. Kljub temu da so aktivno gradili našo skupnost in državo ter so vplačevali prispevke za socialno in pokojninsko varstvo, se sedaj zanje ne poskrbi ustrezno.
To je realnost slovenskega pokojninskega sistema, ki kar kliče h korenitim ukrepom in reformam, če bomo želeli še naprej govoriti, da je Slovenija socialna država. Čas »debelih krav«, ko bi lahko čim manj boleče izvedli prepotrebne reforme, se je že iztekel. Vsako odlašanje bo prineslo zgolj bolj drastične in boleče ukrepe.
Takih ukrepov in reform prav gotovo ne morejo zagotoviti t. i. večni borci za upokojenske pravice tipa Erjavec in Bratušek, ki jih skrbi samo še lastno politično preživetje. Niti jih ne morejo in ne želijo zagotoviti politikanti tipa Židan ali Cerar, katerih glavna naloga je kadrovanje na odločilna mesta v državi in zagotovitev dolgoročne oskrbe lobijev z davkoplačevalskim denarjem. Ideje in predlogi Mesečeve Levice, ki praktično usmerja in kroji usodo te šibke vlade, pa vodijo Slovenijo v anarhijo venezuelskega tipa.
Kmalu pa bo tudi vsem jasno, da všečna retorika predsednika vlade na državnih proslavah in zagotavljanje, da so v LMŠ drugačni, ne bosta dovolj za rešitev problemov naših upokojencev in starostnikov in ne za rešitev drugih nakopičenih težav, ki pestijo državljane.
Jože Mežan,
predsednik OO SDS Kamnik
Prispevek je objavljen v aktualni številki lokalnega časopisa Kamničan.
