Ali je agencija za kmetijske trge kršila razpisne pogoje?
torek, 20. 4. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
RADO LIKAR: “Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Posebej ministru Gjerkešu. Jaz upam, da bo vladajoča koalicija kmalu našla tudi novega ministra za kmetijstvo, ki ga bo nedvomno čakalo težko in odgovorno delo, sicer pa ne dvomim, da bo tudi minister Gjerkeš ustrezno odgovoril na moje vprašanje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 4. decembra lanskega leta objavilo javni razpis za ukrep 1.2.1. to je javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa posodabljanja kmetijskih gospodarstev. Rok za oddajo vlog je bil 29. marec tega leta. V razpisni dokumentaciji je bilo med drugim določeno, da agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge v roku treh mesecev od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahteva, da pomanjkljivost odpravi. Ta rok je potekel 29. marca 2010 in v mesecu aprilu, ko so vlagatelji upravičeno pričakovali, da je z njihovimi vlogami vse v najlepšem redu je agencija Republike Slovenije za kmetijske trge po treh mesecih vlagateljem pričela pošiljati sklepe o dopolnitvi vlog, kar je v nasprotju tako z razpisnimi pogoji, kot tudi z zakonom o upravnem postopku. Zato vas spoštovani gospod minister sprašujem, zakaj Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge ne upošteva določil razpisnih pogojev in druge zakonodaje, povezane z upravnim postopkom in kaj nameravate storiti, da se stanje na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na področju reševanja razpisnih vlog izboljša. Hvala za odgovor.”
DR. HENRIK GJERKEŠ: “Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Hvala za vprašanje, ki je tudi po mojem mnenju pereče in se dotika prejšnjega dela ravno tako kot dela na Ministrstvu za gospodarstvo. Moje mnenje je, da je na tem področju potrebno nekaj narediti in tudi bomo. Glede vašega vprašanja pa bom dejansko poskušal biti čim bolj kompetenten in bom temeljil na podatkih mojih sodelavcev. Torej, za omenjeni razpis so prispele vloge in se obravnavajo v skladu s predpisanim postopkom po vrstnem redu prejema popolnih vlog. Za vloge, ki so nepopolne ali nerazumljive, mora agencija v roku treh mesecev od vložitve vloge od vlagatelja pisano zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Po pozivu se dopolnjena vloga uvrsti na konec liste popolnih vlog. Na javni razpis, ki ga omenjate, je prispelo 164 vlog, od tega je 92 vlog že dokončno obdelanih. Izdane so odločbe oziroma sklepi. V obdelavi je še 72 vlog, ki so bile nepopolne in so v fazi dopolnjevanja in vsebinske obravnave. Pri prejetih 164. vlogah je prišlo do poziva po preteku trimesečnega roka, ki ga vi omenjate v svojem vprašanju, pri 15. vlogah. Dolgotrajno obdelavo vlog povzročajo obsežna dodatna preverjanja. Več kot 50% dospelih vlog je namreč nepopolnih, torej ne vsebujejo ustreznih dokazil, navajajo se neresnični podatki, ki se gredo preverjati na teren, potrebno je veliko usklajevanja z vlagatelji. Posebno težavo predstavljajo tudi vloge, ki ne vsebujejo z gradbeno zakonodajo usklajene predpisane dokumentacije. Agencija je do sedaj pri svojem delu sprejela 6140 vlog za različne razpise v perspektivi 2007-2013, to so ukrepi prve, tretje in četrte osi. Od tega je izdala 4303 pozitivne odločbe v skupni vrednosti 180 milijonov evrov, za te vloge je bilo prejetih za 90 milijonov evrov zahtevkov in izplačanih 88,3 milijone evrov. Na osnovi teh podatkov ne moremo zaključiti, da je obravnava vlog in izplačevanje sredstev neuspešno. Pa kljub vsemu v skladu z mojo pripombo na začetku bomo v letu 2010 spremenili koncept razpisov. Iz sistema odprtih razpisov in obravnave po vrstnem redu prispelih vlog se prehaja v koncept zaprtih razpisov, ko bo mogoče oddajati vloge v določenem časovnem obdobju, obravnava pa ne bo vezana na vrstni red oddaje. Postopek izpolnjevanja in oddaje bo računalniško podprt, kar bo omogočilo, da bo vlagatelj že ob vložitvi seznanjen s pomanjkljivostmi in to bo tudi po mojem mnenju pospešilo celoten postopek obravnave vloge. Hvala.”
RADO LIKAR: “Hvala lepa za to korektno pojasnilo, gospod minister, vendar pa si upam trditi, da, se pravi 15 vlog je bilo, bi rekel, sklepi o dopolnitvah so bili poslani za 15 vlog po poteku roka. Upam si trditi, da bi, če bi recimo vlagatelj zaradi kakršnihkoli vzrokov zamudil rok tega razpisa, se ne bi uvrstil v vrstni red in tako ne veljajo enaka pravila za kmete pa na drugi strani za uradnike, ki rešujejo te vloge. Jaz moram poudariti in posebej izpostaviti, da so razmere v kmetijstvu iz dneva v dan slabše, cene pridelkov padajo, pridelovalni stroški pa naraščajo, kot vemo vsi. To nas pelje v še večjo strateško odvisnost od hrane in mnogi kmetje, ki dolga leta kmetujejo na svojih posestvih žal ugotavljajo, da se jim to ne izplača in mnogi bodo vztrajali na teh kmetijah le še zato, ker so bili tako vzgojeni in ker imajo radi domačo zemljo. In ugotoviti moram tudi to, da birokratski postopki v kmetijstvu so še vedno zahtevni in zapleteni, celo za te uradnike, ki delajo na teh postopkih in zato v času krize, ko kreditni krč še vedno ne popušča, upravičeno pričakujemo, da se bodo njihove vloge obravnavale pravočasno, predvsem pa korektno. Kmetje nimajo svojih pravnikov, predvsem pa ne časa in denarja, da bi se uspešno spopadali z vse večjo birokracijo in že prevladuje mnenje, da so razpisi za razne spodbude namenjeni predvsem tem novodobnim kmetom, ki imajo razna podjetja registrirana tudi za kmetijsko dejavnost, so brez kmetijske tradicije.”
DR. HENRIK GJERKEŠ: “Hvala. Moram reči, da se strinjam s temi vašimi ugotovitvami. Prva ugotovitev je, da če bi zamudili na prijavo, se ne bi uvrstili. To je seveda sistem, ki je v tem delu nepošten in tukaj moram verjeti številki svojim sodelavcem, da je to samo 15 vlog, da je razlog dolgotrajno preverjanje podatkov. V tistem drugem delu, kjer pravite, da se ugotavlja, da se kmetijstvo ne splača. Seveda se, bom rekel, v tej situaciji ne splača, vendarle je za Slovenijo izrednega strateškega pomena. In zaradi tega moramo na nek način zagotoviti tudi finančna sredstva, neke subvencije, hkrati pa omogočiti, da ti postopki ne bodo več tako zbirokratizirani in ne bodo več zahtevani, da si kmetje najemajo neko drugo pomoč in bodo v prednosti tisti, kot pravite, novodobni podjetniki, ki imajo to pomoč že na nek način zagotovljeno. In če to primerjam z evropsko kohezijsko politiko, jaz sem prepričan, da bo tudi moj naslednik lahko, če ne drugo, pa se bova midva pogovorila, naredili tukaj kar nekaj korakov naprej. Hvala.”