Ali ima elektronsko cestninjenje prednost pred izgradnjo avtocest?

Vlada je pomešala prioritete. Zadolževanje za gradnjo prometne infrastrukture samo po sebi ne more biti nujno slaba poteza. Avtoceste so prav gotovo večgeneracijski projekt, saj bodo služile tudi prihodnjim generacijam in zato del bremena odplačevanja dolgov lahko, brez slabe vesti,  prenesemo v prihodnost. V času gospodarske krize pa so lahko takšni investicijski projekti tudi spodbuda za oživitev gospodarskega življenja države. Če k temu prištejemo še upanje, da bo DARS odgovorno skrbel za oddajo javnih naročil in s transparentnimi razpisi poskrbel za primerno ceno oddanih del, potem bo cena zadolžitve za državo in njene prebivalce minimalna v primerjavi s koristmi, ki jih novi kilometri avtocest prinesejo. Vendar zadnji primer oddaje del ponudniku podjetju Traffic Design, ki je v lasti strica Pahorjeve šefinje kabineta in ki je oddalo nepopolno ponudbo DARS-u, daje kaj malo upanja, da se bo izboljšala preglednost in učinkovitost porabljenih javnih sredstev za avtoceste.

Novih 300 milijonov evrov po našem prepričanju ne prinaša novih kilometrov avtocest. Manjkajoči odsek avtoceste Draženci – Gruškovje ne bo dokončan, ravno tako se ne bo pričelo graditi na postonjskem koncu do Jelšan in meje s Hrvaško proti Reki, tudi tretja razvojna os na Koroškem, ki je še vedno del dodatnega nacionalnega avtocestnega programa, bo ostala pobožna želja tega dela prebivalcev Slovenije.

Namesto, da bi gradili nove odseke avtocest, se je vlada odločila ponovno pomešati prioritete. Kar 150 milijonov evrov bo namenila za razvoj elektronskega sistema cestninjenja. Saj to je skoraj tako, kot bi nekdo plačal napeljavo elektrike za hišo, ki še sploh ni zgrajena. Po našem mnenju Slovenija potrebuje ta denar prvenstveno za dokončanje avtocestnega programa, šele nato je smiselno razmišljati o elektronskem sistemu cestninjenja. Še posebej, ker morajo biti ti sistemi v Evropi med seboj povezljivi. Zakaj ne sproži minister za promet Vlačič ustrezne iniciative na evropskem nivoju in skupaj z državami EU predlaga enoten sistem elektronskega sistema cestninjenja? Prepričani smo, da bi mednarodni razpis za celotno EU bil mnogo cenejši, kot pa  butično in drago razvijanje sistema elektronskega cestninjenja za Slovenijo z dvema milijonoma prebivalcev. Ker morajo biti sistemi dostopni za uporabnike nediskriminatorno, bi to pomenilo, da bi v primeru, če bodo naprave za cestninjenje v osebnih avtomobilih obvezne za slovenske državljane, morali te naprave imeti tudi vsi tujci pod enakimi pogoji. Slovenija bi torej morala s temi napravami opremiti tudi vse tujce. Torej poleg milijona slovenskih avtomobilov še nekaj milijonov takih naprav za tranzitne potnike. Vse to bi v primeru enotnega evropskega sistema cestninjenja odpadlo, saj bi enak sistem uvedle tudi ostale evropske države.

Tudi argument, da je potrebno uvesti elektronsko cestninjenje zaradi vinjet, ne zdrži. Zakaj sosednja Avstrija ne razmišlja o njihovi ukinitvi? Če bi DARS znal racionalno trošiti sredstva, bi lahko privarčeval najmanj 20 do 30 odstotkov denarja, kar bi bilo več kot dovolj za finančno vzdržnost avtocest.

Pred mnogo leti smo uvedli unikatni sistem cestninjenja ABC, ki ni bil združljiv z nobenim sistemom v Evropi in uporaben samo v Sloveniji. Žal se zgodba danes očitno ponavlja. Predsednik vlade Pahor je očitno dal prednost lobijem pred javnim interesom.

Dr. Peter Verlič
Poslanec SDS