Ali bo Slovenija resnično igrala aktivno vlogo na zahodnem Balkanu?

Deklaracija o zahodnem Balkanu temelji na smernicah, za katere je strokovna javnost dejala, da so polne fraz, posplošene, nekonsistentne in nepremišljene. Poslanke in poslanci na današnji 19. redni seji državnega zbora obravnavajo predlog deklaracije o zahodnem Balkanu, ki ga je v obravnavo  zboru predložila Vlada RS. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil Miro Petek.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.MIRO PETEK: Dobro jutro! Hvala za besedo. Predlog deklaracije o zahodnem Balkanu bi morali v Državnem zboru obravnavati že pred tremi meseci, vendar so same koalicijske stranke predlagale umik seje Odbora za zunanjo politiko in posledično seveda tudi seje plenarnega zasedanja. Zakonodajno-pravna služba je namreč v besedilu deklaracije ugotavljala vrsto nedoslednosti z ustavnega in zakonodajno-tehničnega vidika, zato so bili potrebni popravki in amandmaji, ki jih je že omenila predsednica Odbora za zunanjo politiko. To seveda kaže na nekonsistentnost vlade in Ministrstva za zunanje zadeve, ki ne zmore pripraviti niti kratkega besedila deklaracije, ne da bi bili potrebni skoraj vsak drug odstavek posegati z amandmaji in popravki.Kako lahko torej pričakujemo od te vlade kaj bolj zahtevnega na področju zunanje politike in gospodarstva, ko pa že pri deklaracijah, ki imajo zelo kratko besedilo in so splošne narave, toliko problemov in težav in kako naj po teh krčih in težavah pri pripravi deklaracije verjamemo v to, da bo Slovenija resnično igrala aktivno vlogo na zahodnem Balkanu. Preden je vlada poslala v parlament besedilo deklaracije, je sprejela smernice za delovanje Slovenije do zahodnega Balkana. Velikih razprav okoli teh smernic v javnosti ni bilo, vendarle pa dovolj, da se je slišal tudi glas strokovne javnosti. Za te smernice je strokovna javnost dejala, da so polne fraz, posplošene, nekonsistentne in nepremišljene. Smernice in sama deklaracija zamuja za kakšna desetletja ali več. Minister Žbogar je na seji Odbora za zunanjo politiko dejal, da je deklaracija nadgradnja smernic. Vprašajmo se torej, kakšna nadgradnja je lahko deklaracija, če pa temelji na trhlih smernicah, ki jih je strokovna javnost raztrgala. Upravičeno se lahko bojimo, da bo tudi ta deklaracija doživela usodo deklaracijo v severnem Jadranu in še kakšni drugi deklaraciji, ki smo jo sprejemali v tem Državnem zboru, torej prah in pozabim. Žal v tej deklaraciji niso niti z besedo omenjeni Slovenci, ki so po razpadu Jugoslavije ostali v nekaterih državah zahodnega Balkana in na katere se tudi nanaša ta deklaracija. Slovenska diaspora v državah zahodnega Balkana pa bi lahko bila most ali vez med državo, kjer bivajo in Slovenijo.Glede na to, kako so bile pospremljene smernice in kako se je vlada mučila s to deklaracijo, imamo v SDS občutek, da so za to vlado smernice in deklaracija o zahodnem Balkanu nujno zlo, da je pač treba nekaj napisati, da pač semafor po nekaj mesecih ponovno zasveti zeleno. Samovšečno vladno deklariranje kot poznavalca oziroma specialista za zahodni Balkan se je že zdavnaj razblinilo tudi z Brdo procesom ali bolje z Brdskim polomom. Slovenija je za razliko od držav na zahodnem Balkanu že nekaj let na zahodnem balkonu. To je v EU in mora biti, je ravno to bivanje na zahodnem balkonu, prispevalo k temu, da v smernicah in deklaracijah ni zaslediti inovativnosti, nujnega žara, da bi Slovenija postala na tem področju omembe vredna in relevantna sila. Hvala.