Ali bo predsednik vlade ukrepal proti 10 ključnim problemom na področju gospodarstva?
ponedeljek, 28. 2. 2011MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik vlade. Dovolite, da uvodoma navedem 10 ključnih problemov na gospodarskem, finančnem in socialnem področju, s katerimi se sooča naše gospodarstvo in posledično vplivajo na vse težje pogoje za življenje in delovanje ljudi in podjetij v Sloveniji.
Prvič, padec konkurenčnosti gospodarstva, Urad za makroekonomske analize in razvoj je nedavno objavil, da je Slovenija po zadnjih podatkih stagnirala ali nazadovala po vseh mednarodnih primerjavah konkurenčnosti gospodarstva. Najbolj radikalen je bil švicarski inštitut IMD, ki je padec konkurenčnosti Republiki Sloveniji v letu 2010 zaznal kar za 20 mest, na 52. mesto, kar je največji padec med 58-imi raziskanimi državami.
Drugič, kazalnik gospodarske klime. Še avgusta 20008 smo bili v Evropski uniji na 4. mestu po tem kazalcu, septembra lani na 18. mestu, kar je največji padec v Evropski uniji. Tretjič, stroški dela naraščajo. Stroški dela so v letu 2009 v Evropski uniji znašali, so se zvišali za 2,2%, v Republiki Sloveniji pa za 4,5%, kar je četrta največja rast v Evropski uniji. Četrtič, zamude pri plačilih, neporavnane obveznosti naraščajo, zneski neporavnanih obveznosti in število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi so se od leta 2008 do leta 2010 povečali za trikrat. Petič, število stečajev narašča. Od leta 2008 do 2010 se je število stečajev več kot podvojilo. Šestič, padec bruto domačega proizvoda. V daljšem obdobju do leta 2008 smo z ustvarjenim domačim proizvodom dohitevali povprečje Evropske unije in prišli na 91% v letu 2008. V letu 2009 smo padli na 86% povprečja in še padamo.
Sedmič, padec investicij. V letu 2009 in 2010 so se gradbene investicije in investicije v opremo več kot dvakrat znižale glede na evro območje. Primanjkljaj državnega proračuna: v letih 2009 in 2010 smo porabili oziroma bomo porabili za 20% več kot smo ustvarili. Povečanje javnega dolga in poroštva naraščajo. Od leta 2008, ko je znašal javni dolg skupaj s poroštvi je v Republiki Sloveniji to znašalo 32% bruto domačega proizvoda, zdaj že 58,3% bruto domačega proizvoda. Najbolj boli naraščajoča brezposelnost. Podvojili ste število brezposelnih, trend v Evropski uniji je bil lani že pozitiven, zmanjševalo se je, pri nas še kar narašča.
Spoštovani predsednik Vlade, poleg uvodoma naštetih deset ključnih problemov ljudi pestijo tudi krivice, ki se dogajajo v tej državi. Ali se kot predsednik vlade počutite odgovornega za nastale razmere, saj so te primerjave relativne, torej kljub krizi so vsi nazadovali v Evropski uniji, mi pa še daleč najbolj – Ali se torej vi, kot predsednik Vlade, čutite…/Izklop mikrofona./…
BORUT PAHOR: Čutim se odgovornega za reševanje problemov, ki sem jih kot predsednik Vlade skupaj z ekipo ministric in ministrov ujel decembra 2008 in za njihovo reševanje. V marsičem smo uspeli, v nekaterih ambicijah tudi ne. Najprej in predvsem, to je bila pomembna odločitev, smo zavarovali svojo stabilnost in mir, uredili smo odnose z južno sosedo in preprečili, da bi morebitni socialni problemi na področju zahodnega Balkana pljusknili kot nacionalni problemi in ogrozili in to je zdaj druga stvar, naše popolno osredotočanje na gospodarske in socialne probleme.
Gospod poslanec, vi ste bili minister v prejšnji vladi in v letu 2008 ste lahko iz četrtletja v četrtletje lahko videli, da pada gospodarska rast pa vendar ne morem reči, da je prejšnja vlada, pa je nek krivil za gospodarsko krizo teh razsežnosti, ukrepala v duhu teh spoznanj. Mi smo prevzeli odgovornost za vodenje Vlade tik pred začetkom let 2009, sprejeli sveženj ukrepov za takojšnjo pomoč gospodarstvu. Leta 2010 smo sprejeli strukturne reforme in kot pravilno ugotavljate, ker je padla konkurenčnost, tudi zato, da naši ljudje niso čutili socialne krize tako kot bi jo, če slovenska vlada ne bi zavarovala svojo in gospodarsko zlasti pa socialno politiko, smo se zdaj odločili, da bomo šli v paket ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti. Brez zamere, ni res, da je Slovenija med vsemi največji problem. Rad bi vam nekaj povedal; upam, tako da tega ne bomo razumeli samo tukaj v ozkem političnem krogu ampak da bodo to razumeli tudi naši ljudje; jaz mislim, da dajemo napačen signal od sebe, če pravimo, da se pravzaprav Slovenija potaplja. Ni res, Slovenija ima moč, da izplava iz krize in to se tudi dogaja. Ne dajajmo samo tistih podatkov, ki vzbujajo pri ljudje malodušje in skrb. Ti podatki seveda so, vedno. Dajajmo tudi tiste, ki kažejo na to, da okrevamo; po letu 2009 ko je stopnja gospodarske rasti padla za 9% beležimo letos pozitivno gospodarsko rast, 1,2%!
Poglejte, ko navajate neke podatke, naj jih še jaz; industrijska proizvodnja in izvoz dosegata od 5 do 10% stopnjo rasti z izjemo gradbeništva smo na poti okrevanja. Primanjkljaj je na dobrih 5%, imamo relativno nizko stopnjo inflacije. Dolg sektorja države je še vedno daleč pod kriterijem in povprečjem Evropske unije. S sprejetimi ukrepi smo vendarle zagotovili in ohranili petindvajset tisoč delovnih mest. Brez zamere, na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti v zadnjih dveh letih je Vlada podprla več kot štiri tisoč tristo projektov podjetij, razpisala za več kot pol milijarde evrov sredstev. Podpora razvojnim centrom slovenskega gospodarstva je znašala nekaj manj kot dvesto milijonov. Da pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarstva nismo neuspešni, dokazuje tudi podatek, da smo v letih 2009 in 2010 zabeležili prirast pet tisoč devetinštirideset novih podjetij in zadrug in štiri tisoč sto enaindevetdeset s.p.-jev. Seveda so tudi zaskrbljujoči podatki o brezposelnosti, sicer so ti nižji od pričakovanih pa vendarle seveda še vedno skrbijo. Tako kot zamujamo, zamujali smo oziroma časovni zamik je bil pri prihodu krize v Slovenijo tako seveda Slovenija z nekim zaostankom tudi iz krize počasi izhaja. Kot se počasi umirja število brezposelnih v Evropski uniji tako se počasi umirja tudi število brezposelnih v Sloveniji oziroma raste število zaposlenih.
Tisto, kar vam hočem povedati je, Slovenija zaenkrat ohranja vso in bom rekel politično socialno in gospodarsko kondicijo, da lahko izplava iz te krize, potrebno pa je malo več optimizma in tudi malo več sloge v slovenski politiki in v družbi, ker če si bomo podpirali in, bom rekel spodbujali potem bomo stremeli k temu da bomo boljši. Če bomo videli v vsem samo slabo bo ratalo v družbi eno malodušje, ki ni dobro za nikogar. In tukaj se potem postavlja vprašanje alternative.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik vlade! Številke so neizprosne in zgovorne. Jaz sem vam naštel deset konkretnih točk, kjer so uradni podatki in so številke slabe in te primerjave so narejene v primerjavi drugimi v Evropi in niso torej le posledica krize, s katero so bili soočeni vsi v Evropski uniji. Gotovo so tudi posledica nepravočasnega in neustreznega ukrepanja te vlade. Vlada je sicer sprejela nekatere ukrepe, za ublažitev posledic krize, so bili praviloma prepočasni, ne celoviti, ali pa so celo ciljali v nasprotno smer. Na primer, ukrepi za ohranjanje delovnih mest so v glavnem odložili problem odpuščanja. Porabljenih je bilo 200 milijonov evrov, praktično ustvarjenega nobenega delovnega mesta. Jamstvena shema je povzročila veliko reprogramov posojil gradbenim tajkunom, ki so na koncu tako ali tako propadli in številni ljudje ostali brez dela na cesti.
Opozicija je predlagala kar tri pakete protikriznih ukrepov, preko sto konkretnih podzakonskih predlogov pa žal ni silo sprejeto niti partnerstvo za sodelovanje. Torej tak predlog, ki bi lahko delno vsaj uredil zadeve, je tudi bil na koncu, da bi naredili konec tihim družbenikom in bogatenju posameznikov. Torej, težko se je tudi izogniti občutku, da vlada nima odgovora za kopičene probleme in da celo podpira nekatere vplivneže in tajkune. Nazorni so primeri, recimo vaše lobiranje za Zidarjeve SCT posle v Libiji pri samodržcu Gadafiju. Potem državna firma kot je Dars, hitro poravnava račune posvečenim firmam kot je SCT, številni podizvajalci in zaposleni so brez plačila za opravljeno delo.
Spoštovani predsednik vlade! Ti primeri, ki sem vam jih povedal, bolijo ljudi, ker imajo občutek, da so nekateri posvečeni tako imenovani tajkuni, zaščiteni, in da se jim nič ne more zgoditi in vas sprašujem ali se boste zavzeli za to, da se razkrijejo vsi računi teh ljudi v tujini in ali se boste zavzeli za zaplembo tega premoženja teh ljudi?
BORUT PAHOR: Nimam nič proti temu. Nasprotno, Vlada pod vodstvom pravosodnega ministra pripravlja štiri zakone, ki bodo posegli tudi na to področje in uredili stvari bolje kot so bile doslej. Ljudi, ki so skrbeli bolj za lastninjenje podjetij kot za njihovo upravljanje, ne morete najti v našem mandatu, ampak so bili proizvod prejšnjih in jaz ne obtožujem nikogar, da je to storil naklepno. Dejstvo je, da je pravni sistem ali pa slab nadzor to omogočal, ne v tem mandatu. Mi smo bili tisti, ki smo moralno kategorijo tajkunstva spremenili v pravno pregonljivo dejanje. Tudi onemogočili, da bi ljudje še naprej dobivali kredite za to, da bi mislili na svojo lastnino in ne na opravljanje podjetij za katere so bili odgovorni.
Drugič. Rad bi vam povedal; ta mesec bomo zelo močno delali na paktu konkurenčnosti. Paktu konkurenčnosti, ki ga predlagata Nemčija in Francija. S tem paktom konkurenčnosti, na njem dela delovna skupina, ki sem jo ustanovil prejšnji teden, bo prišla tudi pred predsednike vseh parlamentarnih strank, torej tudi opozicijskih. Približno računam sredi marca. Gospod poslancev Vizjak! Ali lahko računam, da pri tako prelomni odločitvi kot bo ta, ali bo Slovenija sodelovala v paktu konkurenčnosti, tam je pa šest pogojev za to, računam lahko tudi na vaše sodelovanje? Ne pravim, da potrebujem prazno podporo, daleč od tega, ampak kritičen premislek ali je pridružitev Slovenije paktu konkurenčnosti, ki bo od nas zahteval marsikaj, tudi bom rekel deloma pogled na odhodkovno stran proračuna, ali lahko računam na razumevanje z vaše strani. Če in kolikor, potem imamo priložnost, da se usedemo, kot sem večkrat rekel, na ta nemško-francoski vlak in gremo s prvo lokomotivo naprej. Če te možnosti ne bi bilo, kot vi pravite, zaradi slabih referenc, Slovenija k temu niti ne bi bila, bom rekel, aktivno vabljena. Pa je. V Sloveniji o tem razmišljamo in delamo, v slovenski vladi pripravljamo ukrepe in zdaj vas tukaj pred vsemi tako kot vi mene pred vašimi kolegi, prosim, da sredi marca, ko bomo prišli s predlogom za naše sodelovanje v paktu konkurenčnosti, ki bo zelo zahtevna stvar, ampak bo Slovenijo počasi, a zanesljivo izpeljal iz te krize, da pride zraven in poveste svoja stališča. Glede tega v kakšno situacijo smo prišli z novo vlado pa, brez zamere, še enkrat pravim, Slovenija je bila na krizo slabo pripravljena. Ne krivim nobenega posebej in nobene vlade posebej. Zato imamo tudi nekoliko več problemov kot jih imajo kakšne druge države. Toda še vedno veliko manj, kot večina nam primerljivih.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, predsednik. Jaz bi v skladu z določbami Poslovnika predlagal razpravo o odgovoru predsednika vlade. Spoštovani predsednik vlade, seveda smo za sodelovanje. Vendar, preden bomo govorili o paktu o konkurenčnosti, bi pričakovali v Slovenski demokratski stranki vaš odgovor na našo pobudo partnerstva 2+10. Na začetku mandata smo vam dali pobudo po sodelovanju, bil je tako, bi rekel, brezbrižno odklonjeno to sodelovanje. In to sodelovanje vseskozi pogrešamo.
Spoštovani predsednik vlade, jaz mislim, da številne delavke in delavci brez službe, 60.000 brezposelnih več v tem mandatu, 46.000 delovno aktivnih manj v tem mandatu, ne morejo več živeti od obljub, in tudi ne od optimizma, ki ga vi trosite. Za obljube in optimizem je bilo dovolj v prvi polovici tega mandata. Sedaj bi morali žeti rezultate. Rezultate sem vam pa naštel v desetih točkah.
In naj jih ponovim: padec konkurenčnosti gospodarstva, padec kazalnika gospodarske klime, naraščajoči stroški dela, zamude pri plačilih, večje število stečajev, padec BDP, padec investicij, primanjkljaj državnega proračuna, naraščajoč javni dolg in poroštva in na koncu naraščajoča, drastično naraščajoča brezposelnost in padec delovno aktivnih. To in nenazadnje v tem zadnjem, kar sem vam povedal, je ključ za pokojninsko reformo. Če bi ne bilo teh 46.000 delavno aktivnih manj v letu 2010, če bi bilo brezposelnih več, če bi bilo investicij in dela v tej državi več, potem bi bil tudi problem in problematika pokojninske reforme bistveno nižja. Še enkrat, vse te mednarodne primerjave kažejo, da ni vzrok za takšno stanje v Republiki Sloveniji samo kriza. In vašo kazanje s prstom nazaj je tipično.
Takrat, ko se branite ne znate drugega, kot preložiti odgovornost na drugega, redkokdaj pa nase in na svojo ekipo med katerimi ste danes. Torej, niste mi pa odgovorili na tisto vprašanje, in zato mislim, da je ključna tudi razprava, vsi ti padci na materialni ravni bolijo ljudi, in tepejo po žepu. Še bolj pa boli občutek, da se je ljudem zgodila krivica. Da na eni strani nekateri, ki so zafurali slovensko gospodarstvo lepo sedijo v lepih vilah, imajo debele račune v tujini in se posmihajo tem ljudem v stiski v brk. Vprašal sem vas, zakaj se za boga ne zavzamete za razkritje računov premoženja teh ljudi v tujini. Rekel ste, dobesedno, da nimate nič proti temu. Mi ne pričakujemo, da nimate nič proti temu. Vi morate to narediti kot odgovorni. In zato menim, da bi bilo že razkritje vseh teh računov in zaplemba tega denarja velik korak v smislu razčiščevanja zadev v Sloveniji.