Iskanje

Pridruži se

Ali bo kandidat za finančnega ministra nadaljeval v smeri stabilizacije bančnega sistema?

V poslanski skupini SDS pogrešamo konkretne odgovore kandidata za finančnega ministra o tem, kako bo reševal težave na področju javnih financ. Danes se pred pristojnimi parlamentarnimi odbori nadaljujejo predstavitve kandidatov za ministre in ministrice, pri čemer je največ zanimanja predvsem glede predstavitve kandidata za finančnega ministra Uroša Čuferja, ki poteka pred člani odbora za finance. Finančno ministrstvo je namreč ključni resor za reševanje javnofinančne situacije, v kateri se nahajamo, pred ministrom za finance pa je odgovorna naloga nadaljevanja konsolidacije javnih financ. Uroš Čufer, doslej sicer javnosti dokaj nepoznano ime, prihaja na ta položaj iz NLB, zato so poslanci SDS med drugim izrazili tudi skrb, ali bo kandidat za ministra nadaljeval zastavljeno pot glede stabilizacije bančnega sistema in stabilizacije javnih financ. Prav tako je poslance SDS zanimalo, ali je v času svojega službovanja na NLB zaznal morebitno dajanje slabih kreditov. Poslance SDS je zanimalo še kakšne bodo spremembe na področju davkov, kakšen je njegov pogled na delo davčnih inšpektorjev, prav tako pa jih je zanimal pogled kandidata za ministra za finance na položaj in vlogo Računskega sodišča.Poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek je kandidatu za ministra za finance najprej čestitala za pogum in samozavest, da vstopa v škornje dr. Šušteršiča, “ki ga osebno zelo cenim in menim, da je naredil veliko na področju financ ter pripravil temelje, da je evropska trojka zaupala v Slovenijo in njene nadaljnje ukrepe.” V nadaljevanju je izpostavila delo ministrstva za finance v zadnjem letu, pri čemer so na ministrstvu pripravili 203 različne akte v enem letu. “Ob nastopu mandata vlade Janeza Janše si je ministrstvo za finance kot ključno nalogo postavilo zagotavljanje trdnega in stabilnega finančnega sistema. V začetku mandata je pospešeno pripravljalo rebalans proračuna za leto 2012, s ciljem znižanja proračunskega primanjkljaja na 3% BDP. Izdatno je zmanjšalo odhodke proračuna, česar se je vlada lotila z varčevanjem na materialnih stroških, naknadno pa še s spremembami zakonodaje. Ministrstvo za finance je pripravilo proračuna za leti 2013 in 2014, v katera je vgradilo gospodarske spodbude in predvidelo več sredstev za investicije, s katerimi se ustvarja pogoje za hitrejšo gospodarsko rast,” je poudarila poslanka SDS in v nadaljevanju izpostavila, da je vlada Janeza Janše pripravila tudi vrsto sistemskih ukrepov za zagon gospodarske rasti.Poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek je izpostavila še zakon za stabilizacijo bančnega sistema ter poudarila, da je za ponovni zagon kreditiranja in dvig gospodarske rasti. sanacija bančnega sistema, tudi eden izmed ključnih ukrepov. “Po tem ukrepu bodo kredibilnost nove slovenske vlade ocenjevali tudi Evropska komisija in finančni trgi, ki se bodo odločali ali Sloveniji posoditi denar po sprejemljivi ceni, zato me zanima, kako boste prepričali tuje vlagatelje, da bodo kupili slovenske obveznice, če boste spreminjali zakonodajo o slabi banki in kakšen program ekonomske politike in ukrepe boste predložili Evropski komisiji,” je vprašala kandidata za finančnega ministra. Poslanko je tudi zanimalo, če morebitni bodoči finančni minister ve, kakšne so obveznosti Slovenije do Evropske komisije v zvezi z zagotovitvijo 3% proračunskega primanjkljaja, in kakšna kazen čaka našo državo, v kolikor teh obveznosti ne izpolni. Poslanko pa je zanimalo tudi, kakšne bodo posledice spremembe zakonodaje in podzakonskih aktov o slabi banki, “glede na to, da mora biti vse usklajeno z evropsko trojko in za koliko časa se bo po vašem mnenju vse zavleklo in kako bo to vplivalo na uspešno zadolževanje Slovenije?”Poslanka SDS Romana Tomc pa je dejala, da je predstavitev ministrskega kandidata bila sicer korektna, vendar pa problemi, ki jih je kandidat omenjal niso nekaj novega, temveč se o tem že dolgo časa razpravlja. Poudarila je, da pogreša konkretne odgovore kandidata o tem, kako bo tovrstne probleme reševal. Kot drugo vprašanje pa je izpostavila dejstvo, da kandidat ni pojasnil, koliko časa bo trajalo, da bodo ukrepi, ki jih kandidat predlaga in ki so potrebni takoj, dali rezultate v praksi.”Všeč mi je sicer, da ste potrebo po prestrukturiranju podjetji dali ob bok s sanacijo bank, čeprav upam, da niste želeli s tem zmanjšati pomena težav, ki jih imamo v bančnem sektorju,” je dejala Tomčeva in ob tem dodala, da je iz predstavitve bilo mogoče razumeti, da “ste opustili idejo o slabi banki.” Tomčeva je še spomnila, da je vlada Boruta Pahorja za prestrukturiranje gospodarstva namenila več kot 200 milijonov evrov direktnega denarja z namenom, da se podjetja prestrukturirajo v času, ko nimajo dovolj naročil in ko so njihovi zaposleni na čakanju; rezultat tega ukrepa, ki je bil zamišljen dobro in so ga izvedle tudi druge države, pa pri nas ni dal takšnih učinkov, kot smo jih pričakovali, saj so podjetja denar porabila, a ne za prestrukturiranje. “Niste pa nam še dali odgovora na vprašanje, na kakšen način boste to naredili;” je dejala Tomčeva in obenem izpostavila tudi zadolževanje države ter znižanje odhodkov državnega proračuna.V nadaljevanju je poslanka SDS Romana Tomc komentirala še koalicijsko pogodbo, pri čemer je poudarila, da je področje financ, ki je tako zelo pomembno in od katerega je skorajda vse odvisno, ki zahteva takojšnje in korenite ukrepe, predstavljeno v šestih alinejah na dobre pol strani, kar “nas malo plaši”.  “Ali ste to naredili zato, ker ne poznate rešitev, ali zato, ker rešitve poznate, pa jih ne želite predstaviti? Ne ena, ne druga možnost nista dobri in nas je lahko strah,” je dejala Tomčeva. Kandidatu je zato postavila več konkretnih in podrobnih vprašanj glede napovedanih ukrepov iz koalicijske pogodbe; mase plač v javnem sektorju; glede sanacije bank, glede dviga DDV, glede sprejetja rebalansa, glede sprememb zakona o SDH, kjer jo je zanimalo predvsem, ali  bo kupnina od prodaje gospodarskih družb namenjena za pokojnine (kot velja sedaj) ali ne. Vprašala pa je tudi, kako ocenjuje koalicijsko pogodbo, iz katere je mogoče razbrati, da so mu kolegi naložili težko breme in  da bo treba “na široko odpreti denarnico, če boste želeli vse te želje uresničiti.” Foto DZ
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.