Aleš Hojs: Slovenska vojska je v veliki moralni in vsebinski krizi

Gospod Hojs, ste predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve. V preteklih dneh smo se spominjali obletnice razorožitve Teritorialne obrambe RS maja 1990 s strani takratne jugoslovanske zvezne armade. Pri tem je precej čudno vlogo odigral zadnji šef slovenske partije in takratni na novo izvoljeni predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Proti njemu ste zaradi tega maja 2016 vložili kazensko ovadbo. Kaj ste mu v njej očitali? Kaj se je zgodilo s to ovadbo?
Vemo samo to, da so ovadbo zavrgli, o čemer kljub našim zahtevam, celo preko upravnega sodišča, nismo bili pisno obveščeni. Skrajno nenavadno! Znova se je pokazalo, kako zelo odvisen od starih partijskih struktur je naš pravosodni sistem.

V četrtek ste se v Združenju VSO pred stavbo Občine Kočevje simbolično spomnili ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite 17. maja 1990. Nedvomno je bil to odgovor na razorožitev TO in tudi začetek nastajanja Slovenske vojske …
Gre za datum, ko se je začelo izvajati sramotno dejanje tedanje teritorialne obrambe pod vodstvom generala Hočevarja, ki je na podlagi ukaza jugoslovanske armade, ki za to niti ni bila pristojna, začela oddajati orožje jugoslovanski armadi. Takrat se je nekaj posameznikov prvič zavedelo, da bo treba formirati lastne oborožene sile, če želimo izpeljati projekt osamosvojitve Slovenije, s katerim je koalicija Demos zmagala na prvih večstrankarskih volitvah.

Naslednji mesec se bomo spominjali osamosvojitve Slovenije in agresije JLA na Slovenijo leta 1991. Napadla nas je agresorska vojska, katere simbol je bila rdeča zvezda. Kako gledate na Jankovićevo nezakonito postavljanje jamborov z rdečo zvezdo v Ljubljani? Gre za zavestno provokacijo?
Janković je tipičen predstavnik tako imenovane izrojene levice. Na Rožniku je prvega maja besedičil o pravičnosti, enakosti in socializmu, sam in njegova družina pa že leta živi od nepojasnjenih prihodkov, v zameno za seks ureja službo, na sodišču poskrbi, da se prisluhi v tej zadevi uničijo, upnikom ne poravnava dolgov pa še bi lahko našteval. Potem pa za ideološke ovce pove nekaj o partizanih in rdeči zvezdi in rdeča ambrozija se širi dalje. Prav neverjetno je, kako lahko s parolami, ki so v vsaki demokratični in razviti družbi preživete, še vedno »izganja fašiste«. Teh že desetletja ni nikjer več, zato gre po moji oceni za zavestno preusmerjanje pozornosti z aktualne problematike, ki ji levica ni kos (zdravstvo, bančne kraje, privilegirane pokojnine, skrb za migrante in ne za domače prebivalce …), na ideološke teme, kjer so že desetletja s pomočjo režimskih trobil nenadkriljivi.

V preteklih dneh smo se spominjali še ene obletnice, to je dneva Slovenske vojske. SV svoj dan zaznamuje 15. maja, v spomin na dogodek pred 27 leti, ko je Slovenija v učnih centrih na Igu in v Pekrah začela usposabljati svoje prve vojaške nabornike. Na ponedeljkovi osrednji slovesnosti na Brdu pri Kranju se je predsednik republike Borut Pahor zavzel za celovito prenovo in okrepitev sistema nacionalne varnosti. Še isti dan pa se je izvedelo, da so vojaški ladji Triglav odpovedali vsi trije motorji. Nedvomno je  bilo to precej pomenljivo in sporočilno?
Borut Pahor je eden najbolj odgovornih, da je Slovenska vojska taka, kot je. Zato so njegovi pozivi, čeravno vsebinsko povsem ustrezni, kakšnih deset let prepozni. Ko je bil šef vlade, je Slovenska vojska izgubila največ, pa tudi kasneje kot predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil za ta sistem ni storil praktično nič. Sicer pa je tudi sam zase dejal, da ni moralna avtoriteta, zato se ne smemo čuditi, da se mnogi njegovi dobri predlogi izgubijo. Odpoved motorjev ladje Triglav pa prav simbolično prikazuje, kako v Slovenski vojski počasi odpoveduje prav vse.

Ste predsednik Odbora za obrambo pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke. Kako bi izboljšali stanje v Slovenski vojski? Kako bi okrepili slovenske varnostno-obrambne strukture?
Najprej želim poudariti, da krivde za stanje v Slovenski vojski ne nosi samo politika, kar radi govorijo generali. Fraze, kot so se slišale mnogokrat, češ naj politiki samo priskrbijo dovolj denarja in vse bo urejeno, so popolno zavajanje. Slovenska vojska je v veliki moralni in vsebinski krizi, ki je posledica »izgube spomina«, kdaj in kako je nastala. Ko se najvišje strukture vojske odločijo sodelovati pri idejah, ki želijo teritorialno obrambo iz leta 1968, ki je bila formirana za zavarovanje enopartijskega sistema in ozemeljske celovitosti Jugoslavije, prikazati kot začetek Slovenske vojske, je jasno, da je vrh vojske izgubil kompas. V stranki smo pripravili celovit program za prenovo obrambno-varnostnega sistema, zato tu vsega ne bom navajal, naj pa poudarim, da bomo plače slovenskega vojaka vrnili na raven povprečne slovenske plače, kjer je leta 2008 že skoraj bila (danes samo 50 odstotkov), Slovensko vojsko izvzeli iz sistema javnih uslužbencev, celovito prenovili sistem popolnjevanja redne vojske in rezervne sestave, vključno z nacionalno gardo, vojakom po 45. letu starosti zagotovili zaposlitev v javnem sektorju ter izpopolnili sistem zaščite in reševanja. Slovenski vojak ne bo, vsaj po javnem mnenju sodeč, tisti, ki mu slovenska javnost zaupa najbolj, ampak bo svojemu poslanstvu ustrezno nagrajen.

Balkanska migrantska pot je znova oživela. Grozi nam nov naval migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Kako ustaviti naraščanje ilegalnih prehodov hrvaško-slovenske meje?
Na nikogar drugega se ne moremo zanesti kot sami nase. Ker je v preteklosti levica neprestano pozivala, naj se ograja umakne, si lahko predstavljate, kam bi nas taka politika privedla. Noben pošten in dobronameren človek ne prestopa meja čez polja, reke in težko prehodne terene. Zakaj potem tam ne bi stala ograja, ki take prehode preprečuje? Zavarovanje naših državljanov, naše varnosti in premoženja, naših meja in kontrola vstopa v Slovenijo in izstopa iz nje je osnovna naloga države. Ko bomo to izvajali tako, kot se za samostojno državo spodobi (kot npr. Avstrija in Madžarka), bodo odpadle vse razprave o (ne)potrebnosti ograje. Glede na našo lego in zunanjo mejo schengenskega območja je ta nujna!

Verjetno bi bilo treba zaostriti tudi zakonodajo, vezano na to problematiko …
Najprej bi zelo veliko naredili že, če bi spoštovali obstoječo. Spomnite se migrantskega vala in dela Cerarjeve vlade takrat. Popolno nespoštovanje zakonodaje s tega področja se je začelo v tistem obdobju. Če bi zakonodajo spoštovali, bi hitro postalo jasno, da ne gre za begunce, ampak za ekonomske migrante. Sicer pa je nujna takojšna sprememba o višini finančnih sredstev in drugih vlaganj, ki jih namenimo za migrante. To, da za enega migranta država nameni šest ali več kmečkih pokojnin, je prav sramotno.

Pred nami so predčasne državnozborske volitve. Kakšna je vaša ocena razpadle vladajoče koalicije oziroma Cerarjeve vlade?
Največ o vladi oz. koaliciji povedo koalicijske stranke same. Po štirih letih vladanja bi vsaka najraje rekla, da je tam ni bilo! Imamo celo vrsto sistemov (zdravstvo, vojska, bančni kriminal …), ki so v popolnem razsulu in je le vprašanje časa, kdaj se bodo sesuli. Žal je Miro Cerar, namesto da bi stranko izoblikoval v moderno liberalno stranko meščanskega tipa, to, kot javno razlagajo njegovi nekdanji sopotniki, izkoristil kot hrbtenico starih struktur globoke države. Od etike in morale, ki ju je napovedoval s svojim prihodom, je na žalost ostalo le veliko besedičenja, praznih besed in izjemna samovšečnost.
Kako pa komentirate to, da se sedaj predsednik SD Dejan Židan obnaša, kot da ne bi bili v vladi?
Pravi dedič svojih strankarskih predhodnikov. V tej stranki so se vedno znali obnašati, kot da s svojo preteklostjo nimajo nič, hkrati pa so vse vzvode ekonomske paradržave ohranili. Najbolj cinične so bile njegove izjave, potem ko so v državnih podjetjih namestili svoje kadre, kolikor so jih mogli, naj po dostopu Cerarja do sestave nove vlade ne bi več kadrovali. Če boste danes preverili, kaj se dogaja po ministrstvih, boste ugotovili, da je prav stranka SD tista, ki obvladuje precejšen del tako ožje kot širše javne uprave.

Kako pa ocenjujete Karla Erjavca kot zunanjega ministra?
Gotovo je to politik, ki je za lastno preživetje zmožen narediti vse –celo lastno mater prodati. Poglejte le njegovo zadnjo pritlehnost, ko se je spajdašil z Jankovićem. Erjavec (njegovo geslo je Vrnimo ljudem dostojanstvo) in Janković sta res enkratna kombinacija. Če pogledamo zadnjih petnajst let in vlade, v katerih je sedel, lahko mirno rečem, da je to človek, ki je bil slovenskemu razvoju in modernizaciji družbe največja cokla. Zunanji minister pa je bil le za domačo javnost, saj ga drugje, razen v Rusiji, niso jemali resno.

Kandidirate za poslanca na Kamniškem. Kako kot poslanec lahko pomagate lokalnemu okolju?
Odkar sem bil evidentiran in kasneje potrjen za kandidata v tem volilnem okraju, sem temeljito pregledal, kaj vse je treba storiti za te kraje. Prav neverjetno je, kako neuspešni so pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov ob tem, da ima v svetu župan že s svojo listo večino. Gorski reševalni službi, ki s svojimi reševalci nesebično in brezplačno pomaga v bližnjih gorah, so »zapravili« prostore, pred dnevi sem na Veliki planini lahko »občudoval tehniški muzej« sedežnice in razpadajočih objektov nekdanjih vlečnic, kar precejšen del ob Kamniški Bistrici še vedno ni urejen in še več bi se dalo našteti. Gotovo je veliko rešitev izključno v občinski pristojnosti, a prav vsak poslanec, ki je bil v določenem okraju izvoljen, bi se moral na državni ravni zavzeti za rešitve in sofinanciranje, ki ga država v takih primerih ponuja. Tudi to, da je prevoz z vlakom omogočen samo do Kamnika in ne do Stranj, da je kar nekaj državnih cest v občini v slabem stanju, da kljub obljubam še vedno ni zgrajen kanalizacijski sistem, da manjka še precej obljubljenih pločnikov in avtobusnih postajališč, kaže na to, da župan in državni poslanci iz tega okraja niso bili prav prodorni. Poglejte sosednjo občino Komenda, ki je bila zaradi aktivnosti župana uspešna pri pridobitvi kar nekaj denarja za državne ceste in je skupaj z občino Vodice dosegla velik premik pri nadaljevanju projekta vodiške obvoznice. Je pa v volilnem sistemu, kot ga poznamo v Sloveniji, veliko pomembnejše, da stranka, za katero kandidiraš, doseže dober volilni izid in s tem ustrezno moč na državni ravni, kot da je izvoljen lokalni kandidat majhne stranke, saj lahko v takem primeru dosti več prispevaš h krajevnim potrebam in k razvoju.

V volilnem okraju Kamnik – Komenda za poslance kandidirajo tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednik NSi Matej Tonin in poslanka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar. Ste si želeli tako konkurenco?
Konkurenca je močna, a kot sem dejal že v prejšnjem odgovoru, kandidiram zato, da prispevam svoj del k zmagi stranke SDS. Prav vsak glas, ki mi ga bodo zaupali volivci, je glas zanje, saj smo v stranki pripravili program, ki nas zavezuje, da ljudem izboljšamo življenje. 

Pred dnevi so prišle v javnost informacije, da je župan občine Kamnik Marjan Šarec netransparentno in v sumljivih okoliščinah vodil 40-milijonski projekt nadgradnje čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja za šest občin. Pri tem so za nadzor najeli izvajalca CSE Invest, ki so ga plačali z dvema nakaziloma pod 20 tisoč evrov in v skupni vrednosti 39.330 evrov, da jim ni bilo treba izvesti javnega razpisa, na katerega bi se lahko prijavil vsak, s tem pa bi bila končna cena konkurenčnejša. Drugo nakazilo pa je bilo plačano pred prejetimi poročili. Pojavljajo se še številni drugi očitki na njegov račun. Kako komentirate te nepravilnosti?
V praksi se je takemu načinu javnega naročanja prilepilo ime drobljenje naročil in je z zakonom prepovedano. Ne poznam podrobnosti, je pa zanimivo, da je najglasnejši kritik župana njegov nekdanji direktor uprave. Očitno pozna načine delovanja v občini, kar gotovo vzbuja skrb o tem, kako in na kakšen način se porabljajo občinska sredstva. Je pa o tem težko kaj prebrati, saj je ena od najstrašnejših ugotovitev kampanje v občini Kamnik ta, da je župan popolnoma onemogočil medijsko pluralnost. To, da bi v občinskem glasilu ne smeli brezplačno objavljati občinski svetniki, čeprav glasilo sofinancira občina, ali pa ukinitev prenosov sej občinskega sveta je zelo podobna praksa, kot si jo je v Ljubljani zamislil Janković. Videti je, da se je župan Šarec v času ko je bil član Jankovićeve stranke,  navzel njegovega načina dela. 

Zbor za republiko je pred volitvami v posebni izjavi z naslovom Priložnost za rešitev in preobrat zapisal, da smo v prelomnem času, zato moramo  v državni zbor izvoliti najboljše ljudi. »Zbor za republiko – tako kot leta 2004, pred njim pa Demos leta 1990 – nasprotuje vsakršnemu vnaprejšnjemu izključevanju, vendar podpira predvsem stranke in osebnosti, ki so se izkazale pri obrambi resničnih nacionalnih interesov, na primer SDS, NSi in SLS«. Kako komentirate njihov poziv?
Izjava je resnično dobro napisana in povzema vse tisto, kar naj bi vsak volivec, preden obkroži izbranega kandidata, dobro premislil. Zbor je v preteklosti že pomembno pripomogel k povezovanju na desni sredini in upam, da bo tudi tokrat tako. Je pa zanimivo, da tokratna izjava v dominantnih medijih ni bila kaj dosti predstavljena, kar kaže na njihovo enoumno orientiranost. Prav pred volitvami bi se državljanom morale predstaviti različne vizije, ideje, programi in zaveze, da bi le-ti lahko izbrali najboljše, ne pa da se medijski prostor izogiba pluralnosti in samo varuje leve politične elite.

Kako pa gledate na zaplete s potrjevanjem kandidatnih list zaradi domnevnega neizpolnjevanja spolnih kvot? V težavah sta se zaradi tega znašli tako Združena levica kot Združena desnica. Verjetno bi bilo prav, da bi bilo mogoče kandidatne liste popraviti, ne pa da se zavrne celotna lista v posamezni volilni enoti. Kakšno odločitev v zvezi s tem pričakujete od Ustavnega sodišča Republike Slovenije?
Ustavno sodišče je že presodilo, tako da je obe pritožbi zavrglo, pri čemer je svojo pokončnost in načelnost zopet izrazil sodnik Jaklič s svojim  ločenim mnenjem. Celo vlogo za izdajo hišne številke lahko dopolniš, vloge za izraz najpomembnejše demokratične pravice – volitve − pa ne?! Zanimivo je, da je podoben zaplet pred štirimi leti doživela Združena levica, pa v teh štirih letih ni želela tega popraviti, kar kaže, da mnogim ustreza arbitrarnost volilnih komisij in jim je demokratičnost manj pomembna kot to, da je s tem mogoče omejiti tekmeca. Upam, da bo vsaj Združena desnica pravico poiskala na evropskih sodiščih in tako dosegla, da bo v prihodnosti pomanjkljivosti ali napake pri vlaganju volilnih list mogoče odpraviti. Tudi to, da lista svojega kandidata (če v tem času umre) ne more zamenjati ali pa da ne more umakniti celotne liste, je nerazumljivo in bolj v duhu prejšnjega enopartijskega sistema kot modernih demokratičnih volilnih pravil.

In še vprašanje za konec.  Zakaj naj ljudje volijo prav SDS? Zakaj naj recimo volivci v volilnem okraju Kamnik – Komenda obkrožijo prav vas?
S svojim dosedanjim delom tako na strokovnem kot civilnodružbenem področju sem dokazal, da sem človek dejanj in tisti, ki dano besedo drži. Zato so moje obljube zaveze in jih bomo uresničili skupaj. Glas za Aleša Hojsa je glas ZATE.

Foto: Polona Avanzo