Aleš Hojs: Ko bo medijska podoba Slovenije vsaj deloma uravnotežena, tudi druge spremembe ne bodo nedosegljive.

Dober večer, spoštovane vztrajnice in vztrajniki!

Danes naj bi nekaj povedal, kako poteka projket naše nove medijske hiše. Seveda pa je v tej zvezi najprej potrebno povedati kakšno besedo, vezano na naš splošni medijski prostor.

»When numbers talk bulhshit walks,« bso znane besede samozvanega borca proti korupciji, aktualnega ministra Gorana Klemenčiča. In te so, številke namreč, od njegovega sramotnega poročila KPK, ki je padlo na vseh instancah, in s katerim je omrežje, ki je ugrabilo državo, rušilo in združilo desno vlado, že nekajkrat spregovorile.

Nazadnje včeraj , na dolgo napovedovani dražbi za parcele, ki jih je nekdaj posedoval Janez Janša in so po mnenju Klemenčiča bile, ko jih je Janša prodal, nekajkrat preplačane. Včeraj jih je kupil posrednik, po domače preprodajalec, ki jih bo, kot je napovedal, prodal dražje. Kupil jih je za 98 % cene, ki jo je ob prodaji dosegel Janša, kar pomeni, da so se številke, ki so jih v poročilu insinuirali, izkazale za popolnoma napačne. Ne prvič! Torej njegov izrek drži – številke govorijo,  le s to razliko, da se bullshit vedno bolj in bolj kaže v njegovem in ne delu drugih!

Včerajšnja dražba pa je bila zanimiva še zaradi enega dejstva, ki je ponovno potrdilo popoln kolaps resničnega medijskega poročanja. Po dražbi smo lahko prebrali, da so na dražbi bili dražitelji, ki so namerno dvigovali ceno! Si lahko predstavljate bolj butast, da ne rečem idiotski zapis. Ste kdaj slišali za dražbo, kjer bi ljudje nižali ceno – to običajno delamo na tržnici, kjer se pogajamo za nižjo ceno solate ali kakšnega cenenega okraska. Vse dražbe , kot jih poznam jaz, so take, da udeleženci licitirajo, kdo bo ponudil več! Kot že tolikokrat lahko ugotovimo, da je naša družba močno bolna. Glavna virusa bolezni, ki kar vztrajata in vztrajata, pa sta locirana v hiši za nami – torej v pravosodju in hiši nekaj sto metrov od tu – v medijih.

Za prvi virus je pripravljeno zdravilo v obliki nove zakonodaje, ki jo je pripravil ODBOR 2014, in je od danes dalje v javni obravnavi, za drugi virus pa vlagatelji in vsi drugi, ki želimo v medijskih poročilih resnico, pripravljamo novo televizijo. Žal smo tudi tukaj soočeni s paradržavo, ki na vseh koncih in krajih zavira postopke za pričetek delovanja. Drži, da smo v tem poslu novi in da vseh zadev ne poznamo, a tako kot na vseh drugih se tudi tu izkazuje, kako zbirokratizirano in uničujočo zakonodajo imamo.

Pa naj se v tej zvezi vrnem na naš zadnji referendum. Po zmagi, kjer smo odločno povedali, da smo proti, sam iz medijev izvedel, da bodo uradni rezultati referenduma znani okoli 16. Februarja. Najprej sem mislil, da gre za pomoto, a je vendarle res. Živimo torej v državi, kjer za preštetje cca  612.000 glasov (če jih štejem sam samo 8 ur na dan, jih preštejem v 20 delovnih dneh) in ugotovitev, kdo iz volilnih imenikov je v času volitev že bil na onem svetu, tako da res dobimo pravo številko volilnih upravičencev, potrebujemo dva meseca.

Še dobro, da nas ni 10 milijonov, potem bi čakali na rezultate 1 leto. A če že živimo v taki državi, potem se držimo pravil do konca. Danes torej uradnih rezultatov referenduma še nimamo – po nogometno rečeno, v 70 minuti tekme vodimo 8:2, nasprotnik nima nikakršnih, niti teoretičnih možnosti za zmago pa vendarle tekmo moramo odigrati do konca. Ta se bo končala z uradno razglasitvijo rezultatov. Zato se danes tu vprašam, kako je mogoče, da do danes kakršenkoli predlog, ki je bil kjer koli obravnavan, torej tudi Moderndorferjev v DZ-ju, ni bil uradno zavrnjen. Če uradnih rezultatov referenduma ni, ta ni zaključen in vse aktivnosti v tej zvezi so do uradnih rezultatov nelegalne! Pa tudi o tem mediji nič!

Sedaj se vračam na našo televizijo.

Za to, da bomo lahko oddajali, rabimo soglasje RTV oddajnikov, ki naj bi nam podelilo dovoljenje za oddajanje (nanj čakamo). To dovoljenje seveda stane in ne malo. RTV-ju, torej javnemu, državnemu zavodu, bi za to storitev, če nimamo statusa javne televizije, morali plačevati cca 130.000 EUR letno (približno 8 Klemenčičevih oz. 1 Janševo parcelo). Če imamo status javne televizije, imamo ta strošek lahko za cca 60.000 EUR/ leto znižamo, še vedno pa bo potrebno plačevati vsaj 80.000 EUR letno. In ta status nam bo podelila država – ministrstvo za kulturo. Dokler nam dovoljenja ne izda RTV, ni mogoče zaprositi za status na ministrstvu, zato še vedno čakamo. Na žalost tudi ministrstvo v svojih aktih nima opredeljenih rokov , ki bi jih zavezovali k razumno hitrim odločitvam, zato lahko tudi tu pričakujemo zaplete.

A kakorkoli, projekt se premika, raste in prepričan sem, da bo zaživel in obstal. Zato bi se danes tukaj vam, za katere sem prepričan, da ste tako ali drugače podprli in še podpirate naš skupen medijski projekt, zahvalil. Brez vas ne bi bilo začetka in brez vas tudi v naprej ne bo šlo. Vi boste tisti, ki boste pravi gledalci in resnični ocenjevalci našega programa in le skupaj bomo lahko spremenili medijsko podobo Slovenije. Ko bo ta spremenjena in vsaj deloma uravnotežena, tudi druge spremembe ne bodo nedosegljive.

Ne nazadnje spletni portal že več kot dva meseca uspešno, aktualno in resnično spremlja dogodke doma in v tujini, pred novim letom je začel oddajati za enkrat le digitalni radio  (klasičen frekvence so monopolno in nezakonito podeljene baronom, ki služijo vsakršni in vsakokratni oblasti le, da lahko bogatijo – tudi tukaj imamo opraviti z zakonodajo, ki je omogočila tajkunizacijo radijskega oddajana), programski svet in upravni odbor nove tv pa poizkusno tudi že spremlja pripravljanje oddaj nove televizije.

Zmagoviti referendum je bila ena od lastovk prihajajoče pomladi in  s tega mesta lahko obljubim da tudi začetek nove tv ne bo lastovka, ki bo pomlad zamudila.

Živela  Slovenija