»Tehnično usposabljanje policije se nikoli ne zaključi, gre namreč za konstanten proces, ki bo pripomogel tudi k bolj učinkovitemu varovanju slovenskih meja. Slovenskim državljankam in državljanom moramo zagotoviti občutek varnosti,« je na zaslišanju dejal kandidat za notranjega ministra Aleš Hojs.
Kandidat za ministra za notranje zadeve Aleš Hojs, je na včerajšnji seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spregovoril o svojih pogledih in načrtih na področju javne varnosti, policije in upravljanja notranjih zadev.
Kot je uvodoma dejal Hojs, s svojo kandidaturo za mesto ministra za notranje zadeve želi omogočiti, da »država postane država in v njej vzpostavimo red«. Verjame, da je ravno varnost ena od ključnih vrednot, ki omogoča kvaliteto življenja, brez nje ni možna izvedba najosnovnejših del, zanjo pa sta odgovorna Ministrstvo za delo in policija. Hojs se zaveda kratkosti preostalega mandata, zato bo nujno, če se želimo obvarovati pred grožnjami, kot sta koronavirus in nov migracijski val, sodelovanje med koalicijo in opozicijo.
»Učinkovito bomo zavarovali državne meje,« je ena od zapisanih zavez koalicijske pogodbe in prioriteta, za katero se zavzema kandidat za ministra, toda za uresničevanje takšne zaveze so po njegovem mnenju ključna zadostna kadrovska in druga materialna sredstva slovenske policije. Spomnil je, da je še pred desetimi leti bilo na policiji zaposlenih skoraj 1000 ljudi več kot danes, »a ne glede na to, vam lahko zagotovim, da je trenutna kadrovska popolnitev v razmerah, ki niso kritične, zadostna, tudi za zavarovanje naših meja«. Hkrati pa opozarja, da sta ključna dva pogoja, in sicer ustrezno tehnično usposobljena policija z dovolj tehničnimi sredstvi in predpostavka, da so najbolj kritični deli slovenske meje ustrezno tehnično varovani. Je pa Hojs skeptičen do trenutne fizične zaščite slovenskih meja:
Prepričan sem, da je treba z zapiranjem južne meje nadaljevati, da je treba ograjo postaviti na vseh delih, ki so tvegana in predstavljajo potencialno nevarnost za vdor novega migrantskega vala.
Zapiranje meje Hojs dojema kot »nujo in preventivo, ki v ničemer ne bo preprečevala običajnega pretoka blaga in ljudi, temveč bo le odvračala ideje o nezakonitih prestopih meje kogarkoli in kjerkoli«. »Če preprečujemo vstop v državo tam, kjer ni uradnega mejnega prehoda, s tem nikogar ne oviramo. Prav tako ne izkazujemo nobenega nezaupanja do naših južnih sosedov, temveč le dokazujemo, da smo sposobni zavarovati Schengen,« še dodaja Hojs, ki je skeptičen do odnosov med članicami EU, saj ima Slovenija dosti večje težave z vračanjem migrantov na Hrvaško, kakor Madžarska, ki jih vrača v nečlanico Srbijo.
Prepričan je, da je za vsak učinkovit projekt treba pripraviti več scenarijev, tudi kar se tiče varovanja južne meje, zato je že napovedal potrebo po spremembi nekaterih ključnih zakonov, brez katerih se varovanja ne bo dalo učinkovito izvajati. Eden od teh zakonov je zakon o tujcih, kjer si Hojs želi, da bi imela država možnost obravnavati migrante individualno. Prav tako je spomnil na Zakon o mednarodni zaščiti: »Ko nekdo prihaja iz varne države in zaproša za mednarodno zaščito, je takšno prošnjo treba zavreči.« Relokacija migrantov, ki jo predlaga Evropska unija, se mu zdi dvorezen meč, sam ji namreč ne bi nasprotoval po vzoru višegrajskih držav, »lahko se nam namreč zgodi, da Slovenija postane žep za migrante in bomo relokacijo potrebovali, da migrante spravimo iz države in ne zato, da jih sprejmemo«. Spomnil je še na Zakon o obrambi, ki omogoča pomoč vojske samo v preprečevanju izgredov. Hojs se ne zavzema za prenos policijskih pooblastil na vojsko, opozarja pa na dejstvo, da ima Slovenija vojaško policijo, ki del teh pooblastil ima, »a do danes nisem zasledil, da bi se o njej bolj konkretno pogovarjali«. Dodaja, da je Evropa dovolj bogata, da neprodušno zapre svoje zunanje meje, a glede tega mora biti tudi enotna, kajti takrat se nam o relokaciji in ostalih scenarijih ne bo več treba pogovarjati.
Eden od ključnih ciljev, za katere se bo Hojs zavzemal kot notranji minister, je administrativna razbremenitev policije. »Res je, da ima policija pooblastila, ki posegajo v človekove pravice, vendar sem prepričan, da obstaja tudi drugačen pristop, brez tako zapletenih organigramov. Organizacijo moramo narediti bolj učinkovito na način, da bodo procese policije poznali tudi tisti na višjih položajih«, pravi Hojs, ki vidi rešitve za zmanjšanju administracije v uvedbi tabličnih računalnikov za policiste na terenu, ureditvi e-komuniciranja s sodišči preko e-pošte, kar bi znatno pospešilo delo in zmanjšalo zaostanke, in pa v spremembi zakonodaje v delih, ki bi vsaj delno odpravili nerazumljivo ščitenje osebnih podatkov v izrednih razmerah. Pri tem opozarja, da ima sosednja Avstrija že vzpostavljen takšen sistem, ki se ga poslužuje v izrednih razmerah: »Obstaja vrsta predpisov, ki hromijo določena pooblastila, ki jih v izrednih primerih policija nedvomno mora imeti«.
Spomnil je na odločitev nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, ki je ukinila nekatere policijske postaje, med drugim v Krškem, Postojni, Slovenj Gradcu, pri čemer se sprašuje, kako to vpliva na lokalno varnost. »Te podatke želim videti, če podatki kažejo na poslabšanje, moramo policijske postaje vrniti, s tem pa lokalnim prebivalcem dati občutek varnosti, « je dejal Hojs. Ob tem še izpostavlja, da »moramo policiste vrniti tja, kjer jih ljudje najbolj občutijo, torej v lokalno okolje«.
Kot enega ključnih ciljev Hojs omenja dosleden nadzor nad fiktivnimi prijavami stalnega prebivališča, s čimer bi preprečevali zlorabo socialnih transferjev. Nezaslišano se mu namreč zdi, da je v eni družinski hiši lahko prijavljenih 30 tujcev. »V primeru lastnikov nepremičnin, ki takšne množične prijave omogočajo, govorimo o korupciji,« meni Hojs. V nadaljevanju se je dotaknil še gospodarskih in finančnih kriminalnih dejanj:
Gospodarska in finančna kriminalna dejanja so rak rana vsake družbe. V poštenih ljudeh budijo jezo, nezadovoljstvo, občutek krivičnosti, nenazadnje pripeljejo do nezaupanja v pravno državo in organe pregona.
Hojs je precej kritičen do dela kriminalistov na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), saj ti po njegovem mnenju delo opravljajo prepočasi, za kar nosita odgovornost predvsem direktor NPU in njegov pomočnik. Od kriminalistov tako v prihodnje pričakuje višji in boljši rezultati dela.
Glede prometne varnosti Hojs pozdravlja uvedbo vinjet, ki se je zgodila v prvi Janševi vladi in je pripomogla k temu, da so se ljudje z regionalnih cest preusmerili na avtoceste, kjer je prometna infrastruktura na višjem nivoju, s tem pa se je zmanjšalo tudi število žrtev na slovenskih cestah. Obenem opozarja na nenehen porast števila prometnih nesreč, zato predlaga vzpostavitev avtocestne policije po vzoru nekaterih drugih evropskih držav.
Ob koncu je Hojs odgovoril še na očitke nekaterih članov odbora, da zoper njega, kot direktorja Nove24TV, poteka policijska preiskava: »Uradno nisem v preiskavi, o njej me ni še nihče obvestil, toda želim, da preiskava steče in Policija opravi svoje delo«. Pojasnjuje, da je bil o domnevni preiskavi obveščen iz medijev, zato se je tudi sam pozanimal na Policiji, kjer so mu posredovali le podatek, da potekajo preiskave zoper določene slovenske medije. »Pred štirimi leti sem se odločil, da naredim korak k večji pluralizaciji slovenskih medijev. Danes sem eden od delničarjev Nova24TV in njen direktor,« je razložil Hojs, katerega naloga na čelu direktorja je bila, da kot gradbeni inženir izpelje projekt nakupa in ureditve poslovnih prostorov ter izpelje finančni načrt. »Če bom potrjen za notranjega ministra, bom s funkcije direktorja odstopil,« še dodaja Hojs, ki zase pravi, da vedno igra z odprtimi kartami in ničesar ne prikriva.
