Vse, kar smo kot vlada naredili, smo naredili zaradi zdravja državljanov in za čim prejšnjo vrnitev v normalno življenje. Menim, da smo od nastopa vlade naredili veliko dela, a da so pred nami še vedno negotovi in zelo zahtevni časi.
Novinarji Demokracije so se pogovarjali z ministrom za notranje zadeve Republike Slovenije Alešem Hojsom. V javnosti je znan predvsem kot predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in minister za obrambo v času druge Janševe vlade. V nadaljevanju objavljamo celoten intervju, ki je bil objavljen 23. aprila.
Gospod Hojs, v času druge Janševe vlade ste bili minister za obrambo, ste predsednik Odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Vas je vabilo predsednika vlade Janeza Janše, da prevzamete mesto ministra za notranje zadeve, kaj presenetilo?
Seveda! Ko so pogovori za aktualno koalicijo prihajali v sklepno fazo, me je poklical predsednik vlade in me povabil v ekipo. Nikakor si nisem mogel misliti, da ima z menoj načrte na notranjem ministrstvu, saj je bilo moje prvo vprašanje, kako to, da na tem mestu ne bo dr. Predaliča, ki je vodil pristojni odbor znotraj stranke. Predsednik mi je pojasnil, da zanj predvideva mesto generalnega sekretarja vlade in da želi na mestih ministrov imeti ljudi, ki že imajo vladne izkušnje. Povabilo je bilo gotovo velik znak zaupanja, saj gre za zahteven resor. Izprosil sem si dan za premislek, nato pa potrdil sprejetje kandidature. Nekaterih vabil v življenju ne moreš (smeš) zavrniti.
V javnosti, predvsem medijski, je bilo precej odzivov na vaše imenovanje za notranjega ministra. Kako jih komentirate? Nekatere levičarske novinarske aktiviste je namreč zmotilo dejstvo, da ste bili nazadnje tudi direktor televizije Nova24TV, sedaj pa naj bi po njihovo lahko kot notranji minister preprečili preiskavo domnevno spornega financiranja te televizije iz tujine …
Najprej naj pojasnim, kar sem storil že večkrat, da sem vodenje podjetja prevzel na željo največjih lastnikov. Štiri leta smo zelo dobro sodelovali v upravnem odboru, potem pa so me prosili, da začasno, predvsem zaradi finančne konsolidacije in izpeljave nepremičninske naložbe, prevzamem tudi izvršno vlogo. V podjetju nisem bil zaposlen, ampak sem delo opravljal na podlagi pogodbe o poslovodenju. Tudi če ne bi bilo tako, bi mi pa očitali, da sem delničar družbe in član upravnega odbora. Seveda sem dan po imenovanju na funkcijo ministra z vseh mest v družbi Nova24TV odstopil. Glede financiranja pa sem prepričan, da ne gre za nič spornega, saj smo tako kot drugi mediji denar za oglaševanje pridobivali od oglaševalcev. Ne vem, zakaj bi bilo sporno, da so ti tudi korporacije s sedežem na Madžarskem. Sem pa večkrat javno pozval vse pristojne (policijo, preiskovalno komisijo), da čim prej dokončajo svoje delo in o izsledkih poročajo. Nesprejemljivo je, da se nekaj o nekom navrže, potem pa traja leto in dan, da se stvarem pride do dna.
No, nekatere je zmotilo tudi to, da ste za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu imenovali nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Franca Kanglerja.
Gospod Kangler je bil močno vpet v policijske vrste v času osamosvojitve, kasneje pa bil prepoznaven poslanec, državni svetnik in ne nazadnje župan drugega največjega slovenskega mesta. Težko bi mu kdo očital pomanjkanje političnih izkušenj, potrebnih za mesto državnega sekretarja. Hkrati pa je človek, ki je v sistemu (policija, tožilstvo, sodišča ...) »preživel« množico padlih obtožb, ovadb in procesov. Iz lastnih izkušenj bo tako lahko pripomogel k izboljšanju policijskega in kriminalističnega dela. Pa tudi to, da je politično vpet v prijateljsko Slovensko ljudsko stranko, se mi je zdelo pomembno, saj tudi sam verjamem, da se stranka, ki jo vodi Marjan Podobnik, po naslednjih volitvah lahko vrne v parlament.
Za drugega državnega sekretarja ste izbrali dolgoletnega poslanca SDS Franca Breznika, a se je moral predčasno s tega mesta posloviti.
Tudi gospod Breznik je pomembna politična figura zadnjih let. Ker je nekaj mlajši, je bil v osamosvojitvenem procesu vključen kot prva generacija slovenskih nabornikov. Njegovo delo sem videl v pretežni meri na področju mednarodnih zadev, saj tekoče govori nemško in ima mnogo dobrih povezav v tujini, ki jih je pridobil kot parlamentarec. Hkrati je zelo dinamičen in deloven ter so mu znani zakonodajni postopki. Računal sem, da bi me ob obilici dela lahko uspešno nadomeščal, posebej pri parlamentarnih obveznostih. Žal mi je zanj in za to, kar se mu je pripetilo. Bova pač sodelovala drugače.
Kako pa doživljate v praksi ta preskok z mesta ministra za obrambo na mesto ministra za notranje zadeve?
Kar nekaj let je minilo od časov, ko sem bil minister za obrambo, zato ne gre za klasičen preskok. Ko sem pred tednom, po vseh teh letih, znova prišel na ministrstvo za obrambo (bil sem na sestanku pri ministru Toninu), me je eden od tam zaposlenih v dvigalu vprašal zelo podobno. Odgovoril sem mu, da se vidi, da je ministrstvo za obrambo mnogo bolj hierarhično urejeno, da imajo veliko bolj urejene, predvsem pa svoje prostore in da se v tem pogledu ne moremo primerjati z njimi. Po drugi strani, tako sem mu tudi odgovoril, pa je nesporno, da si kot minister za notranje zadeve vplivnejši in imaš večjo odgovornost, vse dokler ni vojnega stanja. Ne eden ne drug pa ni lahek resor.
Na mestu ministra za notranje zadeve ste nasledili Boštjana Poklukarja. V kakšnem stanju ste prevzeli ministrstvo?
Z ministrom Poklukarjem se poznava še iz časov, ko sem bil minister za obrambo. On je takrat služboval v vojski, in kot vem, se je na ministrstvo tudi vrnil. S tega človeškega vidika pri prevzemu ni bilo nikakršnih zapletov, saj sva predajo opravila kot stara znanca. Tudi sicer je treba prejšnjim vladam, posebej ministrici Vesni Gjörkeš, priznati, da so v materialnem smislu opremljanja in modernizacije policije naredili veliko. Tudi najožji sodelavci, ki so že vrsto let na ministrstvu, so se v teh zahtevnih časih epidemije, ko smo delali praktično neprekinjeno, izkazali kot izvrstni sodelavci. Na plano je prišla tista dobro znana slovenska lastnost, ko v težkih časih stopimo skupaj in pozabimo na naše ideološke ali politične prepreke. Seveda je za končno oceno stanja ministrstva še prezgodaj, saj se razen z zadevami, vezanimi na omejitev epidemije, do sedaj ni bilo mogoče temeljito poglobiti v vse dele in pristojnosti ministrstva.
Nekatere kadrovske poteze ste že potegnili, nekatere še boste. Kako boste dosegli boljšo učinkovitost kriminalistične službe, še posebej pa Nacionalnega preiskovalnega urada, ki se je v preteklosti vse preveč podrejal aktualni politiki ter bil premalo uspešen pri pregonu bančnega in gospodarskega kriminala?
Že v svoji predstavitvi na parlamentarnem odboru sem dejal, da pričakujem večjo učinkovitost in natančnost pri preiskavi kriminalnih dejanj. Državljani so v preteklosti lahko spremljali vrsto procesov, ki so se končali z oprostilnimi sodbami zaradi proceduralnih in ne vsebinskih razlogov ali pa se iz nerazumljivih razlogov pregoni sploh niso začeli. Seveda tu policija ni edina, ki mora izboljšati svoj del procesa, a je tista, ki je najbolj na udaru in neposredno izvaja mnoga preiskovalna dejanja. S tem, ko sem imenoval direktorja policije, se moje kadrovanje v policiji konča, je pa razumljivo, da od novega direktorja pričakujem kadrovanje, ki bo izboljšalo storilnost in uspešnost policije.
Kako pa ocenjujete kadrovsko sestavo ministrstva in policije? Tehnično opremljenost …
Tako kot Slovenska vojska je tudi slovenska policija podhranjena. Tukaj nas čaka še veliko dela. Glede opremljenosti pa ocenjujem, da je ta sorazmerno dobra, pri čemer so izboljšave in nadgradnje vedno mogoče. Bomo videli, kako bo s prihodki v proračun v prihodnje in na kakšen delež proračuna lahko računamo. Od tega bo odvisna želena modernizacija obeh delov ministrstva.
Se bo dalo sodelovati s policijskima sindikatoma? V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) so se v preteklih dneh pritoževali, da so nekateri policisti prijeli neustrezno zaščitno opremo…
Začetek s tem sindikatom ni bil najbolj spodbuden. Verjamem, da bomo našli skupni jezik, saj sem prepričan, da se z argumenti enih in drugih da najti dobre rešitve za oba deležnika (delodajalca in delojemalca). Najbrž pa nikoli ne bomo prišli do točke, da bomo z vsem zadovoljni. Če nam uspe, da bomo oboji enako nezadovoljni in da to nezadovoljstvo ne bo prešlo razumne meje, bo to že lep napredek v medsebojnih odnosih.
Slovenska policija je v času koronavirusa še dodatno obremenjena zaradi odloka o omejenem gibanju in številnih drugih obveznosti. S predsednikom republike Borutom Pahorjem in ministrom za obrambo Matejem Toninom ste si ogledali stanje na naši južni meji. Za velikonočne praznike ste bili tudi na meji na Trdinovem vrhu … Se tudi zaradi tega strinjate, da bi Slovenska vojska dobila policijska pooblastila za varovanje naše južne meje? Vemo, da migranti še vedno nezakonito prehajajo našo južno mejo.
Še vedno in zmeraj bolj sem prepričan, da bi vojska morala imeti ta pooblastila. V družbi z bolj uravnoteženo medijsko krajino bi taka pooblastila že zdavnaj imela tako kot v Avstriji, Švici, Italiji … Pri nas pa je žal večkrat tako, da je bolj pomembno od argumentov ali zakona to, kar nam »prodajajo« v dominantnih medijih. Temu (ne)primerno se odzivajo tudi poslanci, ki odločajo o takem aktiviranju.
No, očitno je, da pri LMŠ, pri Marjanu Šarcu in njegovem svetovalcu Damirju Črnčecu igra pomembno vlogo prav bolestna, patološka zamera do SDS; o Levici pa je verjetno pri tem skoraj škoda izgubljati besede, saj se zdi, da bi Slovensko vojsko najraje kar ukinili.
Ne enega ne drugih ne bi komentiral. S svojimi izjavami so komentar sami zase, kar je spoznalo že mnogo Slovencev.
Kdaj se bodo torej prebivalci občin ob naši južni meji lahko oddahnili? Kdaj boste ustavili nezakonite migracije na južni meji? Je to sploh mogoče?
Nepredušno je mogoče mejo zapreti samo z ograjo v celotni dolžini, ustreznimi tehničnimi nadzornimi sredstvi in vojsko oz. s policijo ob njej. Tako dobro ima mejo varovano samo Izrael. Takega nivoja najbrž ne bomo imeli nikoli, a kljub temu bomo naredili vse, da bo meja čim bolje varovana. Poleg naše želje, da se v večji meri vključi v varovanje vojska, bomo intenzivirali postavljanje ograje in drugih tehničnih sredstev za nadzor južne meje. Je pa nemogoče reči, da prehodov ilegalnih migrantov ne bo več, le zajeziti jih je treba kar se da učinkovito.
Ob pripravi protikoronskega megazakona sta veliko prahu dvignila 103. in 104. člen interventnega zakona, ki sta predvidevala, da bi smeli policisti za zajezitev in obvladovanje epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe ter zbiranje in obdelovanje podatkov. Sporni 104. člen, ki bi dajal policistom pooblastilo za sledenje posameznikom brez odredbe sodišča, je bil potem umaknjen iz zakona. Delno spremenjen je bil tudi 103. člen. Kako gledate na to zadevo?
Treba je povedati, da policija ni tista, ki bi si želela takih in podobnih pooblastil. Zdravstvena situacija narekuje to potrebo. Žal mi je, ker je bila zadeva znova povsem enostransko prikazana in so nekateri (npr. informacijska pooblaščenka) izjavljali tudi take neumnosti, da si želimo policijsko državo. Kako (če) se bo izvajala kontrola nad osebami, ki so v karanteni, ali tistimi, ki so bolni in se nezakonito prosto gibljejo, še vedno ni jasno. Je pa jasno, da je taka kontrola nujna in jo na tak ali drugačen način uvajajo vse države, prizadete zaradi koronavirusa.
Ustavno sodišče je v četrtek začelo obravnavo pobude za začetek postopka za presojo ustavnosti vladnega odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja zunaj svojih občin. Po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, so se pojavili namreč očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Vi te očitke zavračate!?
Ustavno sodišče izvajanja odloka ni zadržalo, kar zame pomeni, da smo ravnali prav. Z omejitvijo gibanja, to nam priznava vsa zdravstvena stroka, smo znatno zajezili širitev epidemije in prišli do točke, ko lahko omejitvene ukrepe počasi sproščamo. Kako bo na koncu vsebinsko odločilo ustavno sodišče, mi je prav vseeno. Ne nazadnje smo bili ravno v teh dneh priča njegovi odločitvi, ki kaže, da so sposobni svojo odločitev po preteku nekaj let spremeniti ali predrugačiti v stilu, da je volk sit in koza cela (financiranje šolstva).
In še za konec. Kako odgovarjate tistim v opoziciji, ki vlado, v kateri sodelujete, obtožujejo, da Slovenijo spreminja v policijsko državo? V nekakšno diktaturo … Skratka, kako vidite vlado, v kateri sodelujete, po mescu dni vladanja?
Nič od obtožb ne drži. Vse, kar smo v tem mesecu naredili, smo naredili zaradi zdravja državljanov in za čimprejšnjo vrnitev v normalno življenje. Najbolj smešni so tisti očitki, ki neprenehoma govorijo o tem, da hočemo oblast. 13. marca 2020 smo v slovenskem parlamentu prisegli kot 14. slovenska vlada samostojne Republike Slovenije, zato smo odgovorni za stanje v državi. Menim, da smo v tem mesecu naredili veliko dela, a da so pred nami še vedno negotovi in zelo zahtevni časi.
