V teh prazničnih dneh, ko se spominjamo Kristusovega rojstva in imamo v naši domovini še ta privilegij, da praznujemo tudi rojstvo naše domovine, smo tako kot vsako leto, bili tudi tokrat priča pozivom in apelom z najvišjega političnega vrha, kako pomembno je, da smo enotni in skupaj soustvarjamo našo prihodnost. Tako kot smo bili pred 33 leti. Težko je v teh pozivih videti kaj slabega, zlonamernega, vse do trenutka, ko te podzavest opomni na to, da se zaveš, kdo izreka take pozive.
Najprej predsednik vlade. To je tisti predsednik, ki je še dobro leto nazaj javno razglašal, kako je z nami potrebno »počistiti«, kako bo (jo je) depolitiziral (počistil) javno televizijo in kako je ukinjal vse tisto (zvišanje plač in pokojnin, urad za demografijo, avtocestno policijo …), kar je prejšnja vlada storila za dobrobit naših državljanov. Ob tem je res težko verjeti, da ima dobre in resne namene s to željo po enotnosti. Bolj se zdi, da mu teče voda v grlo, pa bi kar naenkrat rad, da bi pod to krinko enotnosti, za pravi razpad (pod)sistemov, ki so jih povzročili, bili krivi vsi, ne le tisti, ki nam vladajo.
Potem je tu predsednica države, ki prav na naš praznik samostojnosti in enotnosti posthumno odlikuje Mirana Potrča za zasluge pri osamosvojitvi. Če s tem meri na to, da smo bili in moramo biti enotni, se milo rečeno moti. Nikakor g. Potrču ni mogoče očitati vzornega dela poslanca, ki ga je dolga leta opravljal. Tisti, ki so z njim delali vedo povedati, da je bil korekten sogovornik, da je držal besedo in da je bil v primerjavi z zdajšnjimi GEN-iji pravi svetovljan. A vse to ne more izničiti dejstev, da se v obdobju osamosvajanja on in njegova stranka niso postavili na pravo stran zgodovine. Prav njegova stranka (današnji SD) je bila tista, ki je v takratni skupščini glasovala proti ključnim zakonom osamosvojitve, njihov šef v senci g. Kučan je javno razglašal, kako je proti osamosvojitvi (tudi proti Božiču, kot državnemu prazniku in dela prostem dnevu je še leta 1987 bil), ob tem pa so razglašali, da je naša edina prihodnost v prenovljeni, na novih povezavah urejeni, konfederalni Jugoslaviji. Ko bi predsednica posthumno npr. za prispevek k naši osamosvojitvi odlikovala publicista g. Franca Jezo (o njegovih zaslugah za osamosvojitev je obširno pisal mag. Igor Omerza) bi lahko razumeli, da želi nekaj prispevati k enotnosti. A ne. To njeno odlikovanje g. Potrča je potrebno razumeti, kot še enega od silnih naporov nekdanjih komunistov, da izbrišejo sledi o njihovi dejanski vlogi v času osamosvajanja. Pri tem so spretni. Še do leta 2005 smo ta praznik praznovali zgolj kot dan samostojnosti. Potem je stranka SD predlagala, da se ime praznika spremeni v praznik samostojnosti in enotnosti. Kot da so s tem predlogom hoteli brisati svoje zablode v času osamosvajanja. Seveda je bil predlog dober in ga je politika enotno podprla (ljudje so na plebiscitu resnično izkazali enotnost).
Pa še gospa Spomenka se je zopet oglasila. Tista Spomenka, ki že leta govori kako se je v naši družbi potrebno spraviti, obenem pa javnost zasipa z razdorom in pozivi, da je potrebno ustaviti desnico.
Nič ni in nikoli ne sme biti narobe, da imamo različne poglede, misli, načrte. Prav tako je prav, da se trudimo za sodelovanje, iščemo najboljše rešitve za večino, ter pomagamo, tudi ko smo v opoziciji, s predlogi in delom, ki so v korist vseh. A vendar je prav tudi, da znamo oceniti, kdaj kdo dela s figo v žepu in kdaj kdo iskreno misli. Da znamo oceniti, kdaj so želje in nameni res dobrohotni in kdaj so le plod reševanja lastnih zmot. Po letu (in več) dela zgoraj opisanih akterjev te iskrenosti sam nisem prepoznal.
Morda pa so tokrat mislili iskreno in bo novo leto pokazalo ali bo res kaj drugače. Božični čas je obdobje, ko tudi sami v sebi stremimo za spremembami k boljšem, zato je prav, da vsaj do prvega naslednjega razočaranja verjamemo, da tokrat mislijo iskreno. Priložnosti za to bo veliko, tudi v Ljubljani. Kmalu.
Vsem naj ob prihajajočem novem letu zaželim obilo zdravja, sreče in vsega dobrega. Da bi skupaj, enotni, prispevali k blaginji družbe in ne pozabili na našega bližnjega, posameznika, ki potrebuje našo pomoč.
Aleš Hojs
Predsednik MO SDS Ljubljana