Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila PREDLOG ZAKONA O PALIATIVNI IN HOSPIC OSKRBI, ki določa organizacijo, vzpostavitev mreže in financiranje paliativne in hospic oskrbe v Republiki Sloveniji. Poslanka Alenka Jeraj je na današnji novinarski konferenci spregovorila o predlaganih rešitvah in razlogih za predlog zakona.
Ker se delež starajočega se prebivalstva tudi v Sloveniji povečuje, moramo kot razvita evropska država nujno narediti korak v smeri sistemske ureditve na področju paliativne oskrbe, ki mora biti pravočasno dostopna vsem bolnikom vseh starosti, ki jo potrebujejo, ne glede na kraj bivanja
Alenka Jeraj je predstavila trenutno situacijo: “Stanje je trenutno takšno, da imamo že nekaj let določene time anesteziološko – protibolečinskih ambulant v obeh KC in splošnih bolnišnicah. Zagotovljena so tudi sredstva, vendar iz podatkov ZZZS izhaja, da storitve niso realizirane. V letu 2022 je bilo npr. za paliativno oskrbo predviden obseg v višini 16,1 mio eur, realiziranih storitev pa le za 7,2 mio eur, kar predstavlja le 45 % realizacijo. Tudi za leto 2023 je predvidenih 16,1 mio eur za paliativno oskrbo.“
“Deluje že določeno število mobilnih paliativnih timov po izvajalcih, a tudi tu je dejstvo slaba realizacija, le 47% planiranega obsega. Ocenjujemo, da bi potrebovali vsaj še 8 timov tam, kjer še niso organizirani, tako da bi jih bilo skupaj 16. To bi pomenilo dodatne cca 3 mio eur, če so seveda predvidena sredstva realno načrtovana, sicer se izkoristi to, kar ni realizirano v zadnjih letih.“
Paliativna oskrba je neodtujljiv element človekove pravice do zdravstvenega in socialnega varstva. Zato mora biti sestavni del zdravstvenega in socialnega varstva v družbi, izvajati se mora na vseh ravneh zdravstvenega in socialnega varstva, država pa mora zagotoviti dostop do paliativne oskrbe vsem, ki jo potrebujejo in jo želijo.
Predlagani zakon jasno določa naloge in izvajalce, pa tudi plačnika – ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. “Paliativna oskrba se s storitvami medicinskih ukrepov, storitev zdravstvene nege in psihosocialne podpore vključi v storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se v celoti krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja”, je razložila poslanka Jeraj.
V nadaljevanju je Alenka Jeraj nakazala ureditev dejavnosti hospic hiš s statusno ureditvijo dejavnosti kot javne zdravstvene dejavnosti s financiranjem oskrbnega dne, in sicer podobno kot se financirajo storitve negovalnih bolnišnic oziroma storitve v socialnovarstvenih zavodih. “Glede na število prebivalcev in v primerjavi z npr. Nemčijo bi potrebovali 5 do 6 hospic hiš z do 50 posteljami; strošek dnevne oskrbe je v hospicu nižji od oskrbnega dne v negovalni bolnišnici” je povedala Jeraj.
Kot je še na novinarski konferenci poudarila poslanka Jeraj, paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje niti ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepoznava umiranje kot naraven proces.
Celotna vsebina predlaganega zakona je dostopna TUKAJ.