Alenka Jeraj: Zakaj je Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje znižalo glavarino, ki predstavlja osnovni model financiranja srednjih šol?

Spoštovani minister, 

da je sistem financiranja srednjih šol, taki imenovani glavarinski model, zastarel in nepravičen že dolga leta opozarjajo mnogi. Z njim so, pričakovano, zadovoljne šole, ki imajo v oddelkih veliko število dijakov, saj to posledično pomeni več s strani države prejetih finančnih sredstev. V nasprotju z njimi pa so v diskriminatornem položaju šole, ki izvajajo programe, za katere med mladostniki vlada manj zanimanja, in manjše šole z manj oddelki in programi. Med slednjimi tako največkrat najdemo poklicne šole in šole na podeželju, ki so praviloma manjše. Ob negativnem poslovanju omenjenih šol sicer država priskoči na pomoč, vendar pa to ni in ne more biti sistemska in dolgoročna rešitev.

V letošnjem šolskem letu pa so se prav vse šole soočile še z eno težavo, in sicer z zmanjšano glavarino. »Vsekakor je ta zagata z znižanjem glavarine velika težava tudi za nas v Želimljah, ker smo tudi na obrobju in smo prav tako mala šola,« je za Radio Ognjišče povedal direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in pojasnil, da tudi oni iščejo dodatne rešitve glede financiranja.

Glede na navedeno me zanima:

1. Zakaj ste na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje znižali t. i. glavarino, ki predstavlja osnovni model financiranja srednjih šol?
2. Koliko je t. i. glavarina znašala v zadnjih 10 letih? Prosim za podatke po letih.
3. Koliko finančnih sredstev in za koliko otrok je država v zadnjih 10 letih namenila za t. i. glavarino? Prosim za podatke po letih.
4. Kako na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ocenjujete trenutni model financira srednjih šol in ali načrtujete kakšne spremembe?