Alenka Jeraj: "V zdravstveni blagajni bo zaradi dviga DDV letos 15,9 milijonov evrov, naslednje leto pa 32 milijonov evrov manj"

Zdravstvena blagajna je obremenjena z mnogimi stroški, ki ne spadajo v zdravstvo. Poslanke in poslanci so v okviru 18. redne seje obravnavali tudi Predlog sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Stališče PS SDS je predstavila poslanka Alenka Jeraj.

ALENKA JERAJ: Hvala za besedo.   Torej, težave imamo v zdravstvu, vendar ne samo zaradi finančne krize pač pa zato, ker nismo naredili nekaterih prilagoditev, pa tudi zato, ker smo v zadnjih petih letih izgubili veliko delovnih mest, s tem pa se je bistveno za skoraj 100.000 zmanjšalo število vplačnikov tako v zdravstveno kot pokojninsko blagajno. To se nam ni zgodilo zaradi krize, torej zaradi krize pa tudi zaradi napačnih ukrepov Pahorjeve vlade, ki jih sedaj nadaljuje vlada Alenke Bratušek. V zdravstveni blagajni bo 15,9 milijonov evrov manj zaradi dviga DDV oziroma bo potrebnih dodatnih sredstev. Minister Gantar, član te vlade in poslanci koalicije ste za dvig DDV glasovali, sedaj pa nam pravite, da moramo nujno sprejeti ta zakon, ker je v zdravstveni blagajni primanjkljaj. V letošnjem letu iz tega naslova 15,9 milijonov evrov, naslednje leto bomo potrebovali skoraj 32 milijonov. Torej vlada in koalicija s svojimi nespametnimi ukrepi povzroča izgube v bolnišnicah. Se sprašujemo ali bo izplen, za enkrat še kaže, da ne, dviga DDV tako veliko kot ste sanjali in kot smo vam že ob sprejemu povedali, da ne bo. To kažejo prakse iz drugih držav, skratka napačni ukrepi. Dvigujete davke, vinjete, prevoze in s tem povzročate nove primanjkljaje in izgube delovnih mest, s tem pa ponovno manj plačnikov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Leta 2008 je bilo zaposlenih pri pravnih osebah in zasebnikih 789.864 delavcev, avgusta letos 698.319. In toliko jih vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno, skoraj 92.000 manj.Zdravstvena blagajna je obremenjena z mnogimi stroški, ki ne spadajo v zdravstvo, pogrebnine, posmrtnine, nenujni prevozi in tako naprej. Upravljanje in nadzor nad zdravstveno blagajno sta zastarela in neučinkovita. Dobro se nadzoruje samo čiste koncesionarje, ki so “online” povezani z zavarovalnico. Če bi zavarovalnica in gospod Fakin tako, kot nadzoruje te, nadzoroval zdravstvene domove in bolnišnice, bi bilo težav bistveno manj. Sistem se ni bistveno spremenil, veliko stvari teče po starem. Redke prilagoditve in spremembe ter ponekod zahteve vodstva po boljšem in bolj racionalnem delu ter boljši organizaciji naletijo na odpor, ker to s seboj prinese tudi večjo obremenitev zaposlenih in bolj učinkovito kadrovsko politiko. Nekateri profili v zdravstvu še vedno delajo pod posebnimi pogoji, čeprav razlogov za to že dolgo ni več in se privilegiji vlečejo od zakonov iz 70. let prejšnjega stoletja. V Evropi so take posebnosti že davno ukinili, nekaj podobnega velja le še v Grčiji, za katero pa vemo, da jo ravno iz teh razlogov vsi rešujemo. V zdravstvu je podobno kot v drugih sistemih, ki jih v resnici nikoli nismo reorganizirali in se nam slabe prakse vlečejo še iz prejšnje države. Nekateri so preobremenjeni in izgorevajo, medtem ko drugi delajo premalo, so premalo učinkoviti, niso racionalni pri materialnih stroških, se obnašajo neodgovorno in s skupnimi sredstvi ravnajo kot slabi gospodarji, popolnoma drugače, kot bi ravnali, če bi odločali o svojem lastnem denarju. In tistim, ki izgorevajo, se zdi čedalje bolj neumno, da se tako trudijo za enako plačo, kot jo ima sodelavec ali pa ima celo večjo zaradi posebnih pogojev in dežurstev.Obžalujemo, da še vedno ni sprejeta javna mreža niti niso sprejeta merila in normativi, s katerimi bi lahko analizirali slabosti sistema in jih učinkovito odpravljali. Vendar ni vse v zakonodaji. Problemi in reševanje le-teh se začne in konča pri ljudeh, pri posameznikih v sistemu, pri odgovornih, ki imajo zato tudi višje plače. Zato stalni izgovori na pomanjkljivo zakonodajo niso primerni, ker boljše organizacije delitve dela, sodelovanja v kolektivu ne more urediti in predpisati noben zakon. Lažna solidarnost med profili, ki delajo pod posebnimi pogoji, zmanjšuje sredstva tudi za tiste, ki so ob takih nepravilnostih in neenakostih tiho. Kaj ima zakonodaja s tem, da je 200 mladih zdravnikov na Zavodu za zaposlovanje, medtem ko je zaposlenih 300 zdravnikov, ki že leta, najstarejši že 15 let, izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Naslednje leto bo takih še 85. Kako to upravičujejo njihovi nadrejeni? Kje je tu logika? Šolanje posameznega zdravnika je skupaj s stroški specializacije od 400.000 do 450.000 evrov. Toliko smo kot država vložili v te mlade ljudi, ki nam bodo zaradi takega stanja odšli v tujino. Pri nas pa brez težav dela 200 tujih zdravnikov. Kdo jih zaposli? Mi, politiki, ki smo dežurni krivci za vse, zagotovo ne. Državna sekretarka je na Odboru za zdravstvo povedala, da rezerv v sistemu ni, kar je, milo rečeno, smešno. Sama sem jih nekaj naštela, vsak dan pa jih v ambulantah in na pregledih opazijo tudi pacienti. Problem je le v tem, ali jih hočemo videti in izkoristi ali pa ne.Poslanska skupina ima redna srečanja z volivci na terenu, po regijah, in pogosto obiščemo tudi zdravstvene ustanove. V nekaterih so ogromno naredili na področju organizacije, nadzora dela, pri delitvi dela, drugje se tega niti lotili še niso, pač pa čakajo, da bo pritekel denar in naj se z izgubami ukvarja država. Zato zakona v SDS ne podpiramo.