Ali in kako se pri ugotavljanju primernega obsega sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin upošteva tujce, ki imajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje v občini?
Poslanka Alenka Jeraj je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z višino povprečnine in njeno primernostjo.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Državni zbor je na 30. izredni seji Državnega zbora dne, 2. 12. 2019, sprejel zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, ki med drugim ureja tudi financiranje občin v naslednjih dveh letih. Državni svet je v okviru postopka sprejemanja zakona izpostavil, da Vlada Republike Slovenije z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine, ampak jo je določila sama, v skladu z zakonsko določenimi parametri. V 54. členu zakona je tako določeno, da znaša povprečnina za proračunsko leto 2020 589,11 evrov in za proračunsko leto 2021 588,30 evrov. V naši poslanski skupini smo v drugi obravnavi predlagali amandma, s katerim bi zvišali povprečnino občinam na 658,80 evrov (leto 2020) in na 628,20 evrov (leto 2021). Omenjeni amandma je dobil podporo na matičnem delovnem telesu. S takšno višino povprečnine bi sledili pripombam vseh reprezentativnih združenj slovenskih občin, ki opozarjajo, da se mora povprečnina slovenskim občinam zvišati. Le tako bi se zagotovilo njihovo normalno delovanje. Občine bi lahko izvajale vse z zakonom predpisane obveznosti in krile povečane stroške.
Poslanske skupine koalicije so za drugo obravnavo na seji državnega zbora predlagale amandma, s katerim so vrnile višino povprečnine na prvotno raven, s čimer so davkoplačevalkam in davkoplačevalcem vzeli 140 milijonov evrov.
Za tretjo obravnavo na seji državnega zbora smo zaradi navedb Ministrstva za finance, da omenjeni znesek znotraj proračuna prinaša prevelika javno-finančna neravnovesja, v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji predlagali kompromisni predlog, po katerem bi povečana povprečnina za občine znašala dodatnih 70 milijonov evrov. Ta amandma ni bil sprejet.
Menim, da takšna višina povprečnine ne zadošča za pokrivanje stroškov opravljanja zakonskih nalog in da takšna zakonska ureditev, ki Vladi Republike Slovenije omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Ob tem velja opozoriti tudi na čedalje večje stroške občin za financiranje odprave posledic naravnih nesreč, ki so v luči podnebnih sprememb čedalje pogostejše, pri tem pa finančno podhranjene občine največkrat niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Zato je takšno ravnanje Vlade Republike Slovenije in predstavnikov poslanskih skupin koalicije, s katerim so enostransko določili takšno višino povprečnine, ki ne omogoča primernega financiranja občin, nerazumno.
V zvezi z navedenim Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Ali in kako se pri ugotavljanju primernega obsega sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin upošteva tujce, ki imajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje v občini?
2. Ob tem me zanima, ali v ta del spadajo tudi tujci, ki so v Sloveniji na podlagi združitve družine, tujci, ki imajo v Sloveniji začasno prebivališče, in kako je z upoštevanjem oseb, ki imajo status po zakonu o mednarodni zaščiti?
3. Prosim za podatek o številu tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se (ne) upoštevajo pri ugotavljanju primernega obsega sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin po letih, in sicer od leta 2008 do leta 2019.
