Alenka Jeraj, poslanka PS SDS, na Vrhu EPP-ED

Vrh EPP-ED je diskutiral o parlamentarni dimenziji EU in vlogi nac. parlamentov ter o evropski strategiji za varno in konkurenčno oskrbo z enrgijo. POROČILO IZ 6. SESTANKA VODIJ PARLAMENTARNIH STRANK (EPP -ED) – EU 25, DATUM: 18.09.2006, Evropski parlament, A5G3,15.00 – 19.00  ? izpostavljeni dve glavni tematiki:  a) parlamentarna dimenzija Evropske unije, vloga nacionalnih parlamentov b) evropska strategija za varno in konkurenčno oskrbo z energijo  I. DEL – a  ? Pöttering: uvodni nagovor; izpostavljena pomembnost medsebojnega povezovanja evropskega parlamenta in drugih evropskih inštitucij z nacionalnimi parlamenti pri čemer pomembno sodelovanja pri sprejemanju in implementiranju evropske zakonodaje na nacionalnih ravneh, kar se pogosto kaže kot problematična točka tudi ko govorimo o skupni energetski politiki; ob tem izpostavil dve ključni točki:  a) zakonodaja EU ? pozitiven trend pri zmanjševanju birokracije, kar po mnenju EPP – ED zagotavlja gospodarski in socialni napredek b) nadaljevanje (razprave) scenarijev o evropski ustavi  ? Stubb – odbor za pravne ustavne zadeve – izpostavil 3 ključne točke: a) kronologija in nadaljnja časovnica sprejemanja / spreminjanja evropske ustavne pogodbe b) Subsidiarnost in sorazmernost c) Subsidiarnost v prihodnjih letih  a) Kronologijo je razpravljavec razdelil na 5 faz: 1. faza: faza (NE)premišljevanja, leto 2005 2. faza: Analiza,leto 2006, v času avstrijskega predsedovanja postavljeni novi okvirji, nadaljevanje pod finskim predsedovanjem 3. faza: faza predlogov, leto 2007 – pomembna dogodka : 50. obletnica rimskih pogodb – želja po sklicu vse evropskega parlamentarnega srečanja v Rimu in francoske volitve 4. faza: faza pogajanj – leto 2008 5. faza: leto nostrifikacij 2009  b) Subsidiarnost in sorazmernost: vprašanje udejanjanja svoje politične moči,pomembno je,da se EU vključi v trenutku, ko države članice same ne morejo doseči zastavljenih ciljev ; nacionalni parlamenti v novi ustavni pogodbi opredeljeni prvič, kot telo nadzora in hkrati pomoči pri sprejemanju odločitev, možnost podajanja svojih mnenj;npr. če 1/3 nacionalnih parlamentov meni, da je Komisija pri svojem predlogi prekoračila “pooblastila”na področju subsidiarnosti in sorazmernosti, je potrebno dokument ustrezno dopolniti.  c) Kaj nas čaka v prihodnosti? Približujemo se fazi, kjer je zaznati padanje pobud Komisije, s tem zmanjševanje zakonodaje in manj birokracije.  ? Van den Brande: ustava še ni mrtva, želi urediti novo institucionalno organizacijo evropskega delovanja,pomembno je najti odgovore na vprašanja evropskih državljanov; odreči se moramo iluzija in stopiti h konkretnim dejanjem; potrebujemo večplastno upravo,ob tem se postavlja vprašanje katere nivoje še vključiti v podajanje mnenj in soodločanje (npr. ali vključiti tudi dežele v državah,ki imajo tak sistem regionalizacije) ? to predstavlja neposreden stik z državljani;preiti iz hierarhije v partnerstvo; pomembno izvajanje dogovorov sprejetih na evropski ravni; EU se mora ukvarjati in približati tematike, ki zanimajo evropske državljane  ? McMillan Scot: predstavil forum COSAC, kjer se o aktualnih temah pogovarjajo evropski poslanci in poslanci nacionalnih parlamentov ? tak sistem bi lahko bil začetek uresničevanja večplastne uprave v prihodnosti  RAZPRAVA:  ? debata potekala o razlogih za neuspešnost referendumov na Nizozemskem in v Franciji ? mnenje gospoda Francoisa – Ponecepa je, da ne bo nobena druga vlada v Franciji zmožna v kratkem času spremeniti rezultata v prid ustavi, vsaj v takšni obliki kot je sedaj,ne.  ? negativni učinki spreminjanja ustavne pogodbe lahko imajo velike negativne učinke med prebivalci v državah, ki so ustavo že ratificirale  ? problem je v tem,da bi morala EU bolj promovirati pozitivne učinke in prednosti, ki jih evropska ustavna pogodba prinaša državljanom ? nasprotniki vpijejo, mi pa molčimo  ? ob referendumu je lahko šlo tudi za nacionalna politična nasprotovanja  ? ob vprašanju subsidiarnosti, potrebujemo najprej natančno definicijo in natančen dogovor,kaj je v pristojnosti posamezne države izključno in kaj na evropskem nivoju  ? imamo 3 možnosti: a) da ne storimo nič – to ne gre b) mini ustava – problem pri ključnem odločanju, kot je npr. ureditev Komisije c) ponovna pogajanja in nova pogodba  POVZETEK – Lamassoure: Potrebujemo besedilo, ki bi ga lahko ratificirali v parlamentih in na referendumih, in ki bi bilo sprejemljivo za vse države članice; MINI pogodba ponuja možnost, da ustavo prikažemo kot možnost, da jo lahko sprejmemo samo v nacionalnih parlamentih ? imeli bi jedrno besedilo, drug del bi bil tisti, ki smo ga ratificirali v 15 državah. Želja bi bila to izpeljati pod nemškim predsedovanjem. Evropske inštitucije potrebujemo sodelovanje z nacionalnimi parlamenti, pa ne samo za nadzor, ampak tudi za pomoč in ideje pri odločanju, npr pri zunanji politiki, priseljevnaju in migracijski politiki, denarnih zadevah, itd. II. DEL – b  ? Izhajamo iz treh osnovnih postavk:  1. Poraba energijese je povečala za 3x 2. države OECD porabijo večino energije 3. Poraba na Kitajskem se je dramatično povečala  ? Če pogledamo odvisnost EU glede na vrsto goriva vidimo največjo odvisnost od nafte (85%), premoga (46%) in plina (53%)* – podatki so za 15 -terico  ? odvisnosti ni na področju jedrske energije ? odvisno samo od uvoza urana  ? Ključni pojmi,ko govorimo o energetski učinkovitosti in varni oskrbi: GORIVO, KAKO TO GORIVI TRANSFORMIRAMO, FINANČNA PERSPEKTIVA, FIZIČNA VARNOST (oskrbe), STRATEŠKA NARAVNANOST, VARNOST OSRKBE  ? Največji proizvajalci: Saudska Arabija, Rusija, islamski svet; ob tem je posebnost ZDA, ki sicer sama veliko porabi, vendar tudi veliko sama pridobiva,pri čemer je tukaj potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ZDA niso odvisne od vzhodnih držav (npr. Rusije), ker praktično vse uvozijo iz Venezuele, Kanade in Aljaske in Norveške.  ? Pomembno vlogo igra premog, ki bo tudi v prihodnosti imel vse večji pomen: je drugi največji vir za proizvodnjo elektrike;  ? negativni trendi predvsem pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v prometu ? odvisnost od uvoza nafte ? izboljšanje in promoviranje energetske učinkovitost uporabe v gospodinjstvih in v gradbeništvu  PREDLOGI: 1. PLIN:  a) EU – Rusija dialog b) ogromen potencial na Norveški obali in v Barentsovem morju c) utekočinjen naravni plin d) obnovljivi viri za proizvodnjo elektrike e) povečevanje shranjevalnih kapacitet  2. PREMOG:  a) rezerve premoga zadostujejo še za stoletja b) uporaba tehnologije čistega premoga ? tudi na Kitajskem c) komercializacija shranjevalnih kapacitet ? spodbujanje privatnega kapitala za investicije na tem področju d) shranjevanje možno tudi pod morjem  3. ELEKTRIKA:  a) povečanje “čiste proizvodnje” zmanjševanje ogljikovih emisij b) 12,8% iz obnovljivih virov ? moramo si prizadevati za čim hitrejše doseganje 20% cilja c) odprava STANDBY funkcije na aparatih d) promoviranje kupovanja energetsko varčnih aparatov – subvencije in kaznovanje prekomerne porabe e) veliko dela potrebnega na področju raziskav in inovacij: ITER, promocija čistih tehnologij…  4. NAFTA  a) energijsko učinkovita vozila – hibridna vozila… b)razvoj vodikovih celic c) biogoriva d) povečanje uporabe električnih vlakov e) kolesarjenje, pešačenje  KOMISAR PIEBALGS:  ? Opozoril na splošne trende taljenja ledu in možne posledice; ? vprašanja varne dobave energije, zmanjšanja odvisnosti od uvoza, spodbujanje gospodarskega sektorja,trajnost, konkurenčnost; ? Razviti potrebno natančne inštrumente: npr. preprečevanje nepredvidljivih dogodkov, da npr. Savdska Arabija pravočasno obvesti o izpadu dobava zaradi npr. terorističnih napadov, ipd. Razviti moramo inštrumente,ki bi spodbujali sodelovanje z Norveško, itd. ? potrebno je tesno medsebojno sodelovanje držav članic ? preprečevanje nacionalnih monopolov ? boj proti emisijam ? spodbujanje trgovanja z emisijami, ker to povečuje konkurenčnost in varnost dobave ? izvajanje sprejetih evropskih direktiv, ki se prav na energetskem področju zelo pomanjkljivo izvajajo, glede na pomembnost področja ? razvoj in uporaba novih tehnologij ? smiselno in načrtno vključevanje obnovljivih virov ? pri uporabi jedrske energije pomembno upoštevanje načela subsidiarnosti, hkrati pa ohraniti nadzor nad razvojem in nad stanjem jedrskih elektrarn