Alenka Jeraj: "Pomembna je predanost in odgovorno opravljanje dela."
petek, 13. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor z Alenko Jeraj, novoizvoljeno poslanko SDS. Alenka Jeraj se je rodila v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala na Igu, šolanje pa nadaljevala na Poljanski gimnaziji. Najprej je bila zaposlena na Gimnaziji Šentvid, nato je dobrih 7 let na Občini Ig skrbela za področje družbenih dejavnosti, zadolžena je bila tudi za organizacijo in izvedbo občinskih in drugih prireditev. Dolga leta je bila urednica glasila Občine Ig Mostiščarja. Je predsednica turističnega in kulturnoumetniškega Društva Fran Govekar na Igu, kjer deluje tudi kot režiserka. Ob delu študira na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. V Slovenski demokratski stranki deluje že od leta 1996, najprej na lokalnem, kmalu pa tudi na državnem nivoju. Kot predsednica je vodila podmladek stranke Slovensko demokratsko mladino od leta 2001 do leta 2006, od leta 2009 je predsednica Ženskega odbora SDS. Leta 2004 in 2005 je bila podpredsednica SDS. Leta 2004, ko smo prvič volili poslance za Evropski parlament, je bila med kandidati. Jeseni istega leta je bila izvoljena za poslanko SDS v DZ RS, leta 2008 je bila ponovno izvoljena za poslanko, prav tako na zadnjih predčasnih volitvah v letu 2011. V mandatu 2008-2011 je bila predsednica preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter leasing, najemnih ali drugih primerljivih poslih, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana. Bila je tudi članica Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Alenka ima rada gledališče in poezijo in včasih tudi sama kaj napiše. Izdala je pesniško zbirko Na poti do sebe. Med svoje hobije prišteva še odbojko, sprehode in potovanja. Rada ima morje, glasbo in kino. Je mati 15-letnega sina Matica.
Glede na to, da so vam volivke in volivci podelili tretji mandat, nas zanima, na katere dosežke v preteklih mandatih ste najbolj ponosni? Lokalne skupnosti, na območju katerih sem bila izvoljena, pričakujejo predvsem pomoč pri vzpostavljanju stikov na različnih ministrstvih in pomoč pri projektih, ki so pomembni za občine. Tako sem v prvem mandatu 2004-2008 pomagala pri projektih, kot so: modernizacija ceste Ig – Škofljica, ureditev križišča pri naselju Rastuka na Igu, povezava preko Rakitne do Cerknice z asfaltiranjem ceste, nov most čez Ljubljanico v Podpeči. Nekateri projekti so se nadaljevali tudi v mandatu 2008-2011: obnova oz. modernizacija ceste Ljubljana – Ig, ureditev krožišča v Podpeči, ureditev ceste skozi naselje Brezovica do Notranjih Goric … V sodelovanju z MOP smo uredili problem z zemljišči, ki je nastal zaradi napake občine Brezovica pod prejšnjim županom. Veliko sem delala na področju šolstva. V tem času so občine Škofljica in Velike Lašče, s pomočjo državnih sredstev zgradile večnamenske dvorane in šole ter vrtce.Delo poslanca pa je predvsem delo na državni ravni, kjer sprejemamo zakone za različna področja našega življenja. Tu sem se posebej ukvarjala z izobraževanjem in šolstvom ter socialo. Veliko energije in dela sem vložila v dopolnitve družinskega zakonika, sprejet je bil zakon o subvencioniranju dijaške prehrane ter mnoge izboljšave za družine (drugi otrok brezplačno v vrtcu, dodatek na velike družine, subvencije za reševanje stanovanjskega problema mladih družin …). Zadolžena sem bila tudi za področje mladih in za zakone za mlado populacijo. Kar nekaj pozitivnih sprememb in ukrepov smo uveljavili.
Veliko časa sem namenila tudi vodenju in delu v preiskovalni komisiji, preko katere smo dokazali nepravilnosti in politično odgovornost župana MOL.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu v tem mandatu?Ostajam na področjih, ki jih najbolj poznam in na katerih sem do sedaj delala; sociala, šolstvo, kultura, javna uprava, pravosodje in notranja politika. Še naprej se bom trudila, da pomagam tudi občinam, na območju katerih sem bila izvoljena.
Kaj je po vašem mnenju pri poslanskem delu najbolj pomembno?Veliko moraš biti med ljudmi, saj se ti sicer kaj hitro zgodi, da ne razumeš in ne poznaš problemov, s katerimi se srečujejo. Pomembna je predanost in odgovorno opravljanje dela, saj ima vse, kar sprejmemo posledice, zato je res pomembno, da se v zadeve poglobimo. Pred sprejemom zakonov je potrebno prisluhniti čim širšemu krogu ljudi, da so rešitve res čim boljše.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?Razne afere, prepiri v vladi in boj za to, kdo bo bolj pomemben in bolj glavni. Tisto, kar se mi zdi velik problem, pa je to, da so ljudje postali apatični, za večino stvari jim je vseeno, ni nobenega optimizma in veselja, nobenega upanja za prihodnost. Še manj pa idej, kaj bi posameznik lahko naredil, da bi bile stvari drugačne.V tokratnem sklicu Državnega zbora je skokovito naraslo število žensk. Glede na to, da ste predsednica ŽO SDS, nas zanima vaš komentar – so k večjemu številu žensk v DZ prispevale spolne kvote, ali bi že lahko morda govorili o spremembah v družbi? Oboje. Kvote prinesejo svoj del, smo pa kot družba očitno prehodili pot od stališča, da je politika bolj moška zadeva, tako kot na večini področij, in spoznali, da so lahko uspešne v politiki tudi ženske. Brez kvot bi potrebovali nekaj let več, da bi prišlo do sprememb, zato je pomembno, da so bile sprejete in smo s tem mnogim ženskam odprli vrata v politiko.Bila ste tudi predsednica podmladka SDS. Kakšna je po vašem mnenju razlika med družbeno angažiranostjo mladih ob začetkih vaše politične poti in danes? Mi smo večino stvari delali iz veselja in brezplačno. Današnji mladi, se mi zdi, na večino stvari gledajo tudi skozi denar. Če lahko v določenem času za določeno delo zaslužijo, zakaj bi nekaj delali brezplačno. To ni v redu, vendar je ves sistem nastavljen tako; od šolanja do zaposlitve. Smo v potrošniški družbi, kjer se služi, da se lahko troši. Več kot imaš, več veljaš, kar nujno prinese željo po bogastvu, po materialnih dobrinah. In to kljub temu, da vemo, da materialne dobrine ne prinašajo sreče in veselja. Zato govorimo tudi o krizi vrednot, o pomanjkanju čuta za sočloveka, prijaznosti v naših odnosih ipd.V preteklem mandatu ste uspešno vodila preiskovalno komisijo, ki je preiskovala gradbene posle ljubljanskega župana. Za svoje uspešno delo pa ste bili “nagrajeni” s kazensko ovadbo odvetniške družbe, ki zastopa ljubljanskega župana. Kako to komentirate?Če bi funkcionirala pravna država, se s tem, kar smo preiskovali na komisiji, ki sem jo vodila, ne bi ukvarjali politiki. To je stvar kriminalistov, tožilstva in sodstva. Mi lahko ugotavljamo politično odgovornost in okoriščanje funkcionarjev, dokazati pa jo morajo pravosodni organi. Podali smo kazenske ovadbe in upam, da ti organi sedaj te primere preiskujejo.
Ovadba s strani odvetniške pisarne je legitimno pravno sredstvo. Tisto, kar skrbi je, da je glavni problem v tem, kako naj bi ravnali z dokumenti, ne pa vsebina. To jasno kaže, da je bolj pomemben postopek, kot pa kršitev oz. kaznivo dejanje.Kaj menite o delovanju pravne države pri nas? Ne deluje. Oziroma: za nekatere deluje, za druge ne. Nekateri se s tem celo hvalijo; da jim nihče nič ne more, in se tako tudi obnašajo. Glede na podatke, ki prihajajo v javnost, bi pričakovala večjo samoiniciativnost pravosodnih organov. Imamo cel kup institucij, ki lahko in morajo ukrepati, pa največkrat čakajo na uradno prijavo. Poleg tega so med seboj slabo povezane; ne sodelujejo, se ne povezujejo. Z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada bi se moralo to urediti, pa nič ne kaže na to. Je pa res, da je tožilec tisti, ki usmerja preiskavo in v času le-te vključuje različne institucije. Gradiva, ki smo jih, na primer, zahtevali in dobili od uradnih institucij kot preiskovalna komisija, so bila kvalitetna in uporabna, če bi jih seveda znali uporabiti. Dobra preiskava zahteva tudi svoj čas, ljudje pa si želimo, da se vse zgodi hitro. Vseeno pa – tako počasi, kot se stvari dogajajo pri nas, se nikjer drugje. Imam občutek, da ni za vse kriva zakonodaja, da je veliko več krivde na ljudeh. Včasih bi bil posameznik zelo učinkovit, pa nima podpore nadrejenih. Ali pa v postopku nekaj dokažejo, pa zadeva pade na sodišču. To slabo vpliva na ljudi in si mislijo, zakaj bi nekaj delal in se trudil, če epiloga ne bo. Za isto plačo lahko dela tudi malo manj in bolj počasi, pa še pod stresom ni.V preteklem mandatu ste bila članica Odbora za delo, družino in socialne zadeve. Kakšna je vaša ocena prožnosti trga dela in delovne zakonodaje? Zadnji mandat socialni dialog sploh ni potekal. Kljub temu, da so nujne spremembe na področju delovne zakonodaje, je minister nastopal s pozicije moči in ni znal prisluhniti delodajalcem in delojemalcem. Tudi na odboru praktično nismo mogli veliko narediti. V postopek so večinoma prihajali neusklajeni zakoni in smo na odboru z amandmaji poskušali kaj popraviti, kar pa je težko, če je smer že zastavljena in kaj veliko ne moreš več narediti. Sploh v krizi bi se morali temu prilagoditi. Vendar pa imamo okorel sistem, ki ni dober ne za delodajalce, ne za delavce, posledično pa tudi za državo ne, saj ovira gospodarstvo, namesto, da bi ga spodbujal.V volilni kampanji za tokratne predčasne volitve je SDS poudarila tudi pojem pravične države. Nam lahko malce več poveste o tem, kako SDS vidi pravično državo za vse?O pravičnosti lahko govorimo, če pravosodni sistem deluje in deluje za vse enako: da se sproži ustrezne postopke ne gleda na to, ali je nekdo politični funkcionar, župan, direktor ali delavec. Postopek mora steči in se končati hitro, ne pa da se vleče leta in desetletja. Pravičnost je pomembna tudi na drugih področjih: enak dostop do šolanja za vse, upoštevanje individualnih sposobnosti in talentov in ne vkalupljanje mladih ljudi, s čimer vse kreativno in najboljše v njih uničimo že v osnovnih šolah. Pravičnost tudi v dostopnosti do materialnih in drugih dobrin, do zaposlitve, ne da je le-ta možna, če imaš zveze in poznanstva…Ste tudi izjemno dejavna na področju društvenega življenja, tako ste na primer predsednica Društva Fran Govekar Ig. Kakšna je vaša ocena zakonov, ki urejajo področja društvene dejavnosti?Društveno zakonodajo smo v Sloveniji kar malo zakomplicirali; težave imamo predvsem z avtorskimi pravicami, pa financiranjem in odgovornostjo predsednika. Največkrat so to manjša društva, z nekaj tisoč evrov letnih prihodkov in odhodkov, veljajo pa zanje enaki zakoni, kot npr. za podjetje z nekaj 100 zaposlenimi in nekaj milijonskimi prihodki. Ker gre za ljubiteljsko dejavnost, bi bilo lahko bolj poenostavljeno vse skupaj.Nedavno ste tudi režirali predstavo Jeklene magnolije, izdali pa ste tudi svojo pesniško zbirko. Kakšni so vaši načrti v prihodnje na področju režije in poezije? Se obetajo novi režiserski projekti oziroma nova zbirka poezije?Že delamo novo predstavo, komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani, z Jeklenimi magnolijami pa še veliko gostujemo. Pesmi se tudi rojevajo dan za dnem, kdaj bo čas za novo zbirko, pa še ne vem.Kaj je vaš moto?Po naravi sem optimistka, imam rada ljudi, glasbo, kino in prijatelje, zato se mi zdi pomembno, da si pri vseh delovnih obveznostih znamo vzeti čas zase in za prijatelje. To je v resnici tisto, kar bogati naše življenje in nas dela vsak dan boljše ljudi. Če smo zadovoljni v osebnem življenju, smo lahko uspešni tudi v poklicnem. Prava kombinacija enega in drugega je osnovni pogoj za uspeh in srečo v življenju.Foto:SDS in osebni arhiv
Glede na to, da so vam volivke in volivci podelili tretji mandat, nas zanima, na katere dosežke v preteklih mandatih ste najbolj ponosni? Lokalne skupnosti, na območju katerih sem bila izvoljena, pričakujejo predvsem pomoč pri vzpostavljanju stikov na različnih ministrstvih in pomoč pri projektih, ki so pomembni za občine. Tako sem v prvem mandatu 2004-2008 pomagala pri projektih, kot so: modernizacija ceste Ig – Škofljica, ureditev križišča pri naselju Rastuka na Igu, povezava preko Rakitne do Cerknice z asfaltiranjem ceste, nov most čez Ljubljanico v Podpeči. Nekateri projekti so se nadaljevali tudi v mandatu 2008-2011: obnova oz. modernizacija ceste Ljubljana – Ig, ureditev krožišča v Podpeči, ureditev ceste skozi naselje Brezovica do Notranjih Goric … V sodelovanju z MOP smo uredili problem z zemljišči, ki je nastal zaradi napake občine Brezovica pod prejšnjim županom. Veliko sem delala na področju šolstva. V tem času so občine Škofljica in Velike Lašče, s pomočjo državnih sredstev zgradile večnamenske dvorane in šole ter vrtce.Delo poslanca pa je predvsem delo na državni ravni, kjer sprejemamo zakone za različna področja našega življenja. Tu sem se posebej ukvarjala z izobraževanjem in šolstvom ter socialo. Veliko energije in dela sem vložila v dopolnitve družinskega zakonika, sprejet je bil zakon o subvencioniranju dijaške prehrane ter mnoge izboljšave za družine (drugi otrok brezplačno v vrtcu, dodatek na velike družine, subvencije za reševanje stanovanjskega problema mladih družin …). Zadolžena sem bila tudi za področje mladih in za zakone za mlado populacijo. Kar nekaj pozitivnih sprememb in ukrepov smo uveljavili.
Veliko časa sem namenila tudi vodenju in delu v preiskovalni komisiji, preko katere smo dokazali nepravilnosti in politično odgovornost župana MOL.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu v tem mandatu?Ostajam na področjih, ki jih najbolj poznam in na katerih sem do sedaj delala; sociala, šolstvo, kultura, javna uprava, pravosodje in notranja politika. Še naprej se bom trudila, da pomagam tudi občinam, na območju katerih sem bila izvoljena.
Kaj je po vašem mnenju pri poslanskem delu najbolj pomembno?Veliko moraš biti med ljudmi, saj se ti sicer kaj hitro zgodi, da ne razumeš in ne poznaš problemov, s katerimi se srečujejo. Pomembna je predanost in odgovorno opravljanje dela, saj ima vse, kar sprejmemo posledice, zato je res pomembno, da se v zadeve poglobimo. Pred sprejemom zakonov je potrebno prisluhniti čim širšemu krogu ljudi, da so rešitve res čim boljše.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?Razne afere, prepiri v vladi in boj za to, kdo bo bolj pomemben in bolj glavni. Tisto, kar se mi zdi velik problem, pa je to, da so ljudje postali apatični, za večino stvari jim je vseeno, ni nobenega optimizma in veselja, nobenega upanja za prihodnost. Še manj pa idej, kaj bi posameznik lahko naredil, da bi bile stvari drugačne.V tokratnem sklicu Državnega zbora je skokovito naraslo število žensk. Glede na to, da ste predsednica ŽO SDS, nas zanima vaš komentar – so k večjemu številu žensk v DZ prispevale spolne kvote, ali bi že lahko morda govorili o spremembah v družbi? Oboje. Kvote prinesejo svoj del, smo pa kot družba očitno prehodili pot od stališča, da je politika bolj moška zadeva, tako kot na večini področij, in spoznali, da so lahko uspešne v politiki tudi ženske. Brez kvot bi potrebovali nekaj let več, da bi prišlo do sprememb, zato je pomembno, da so bile sprejete in smo s tem mnogim ženskam odprli vrata v politiko.Bila ste tudi predsednica podmladka SDS. Kakšna je po vašem mnenju razlika med družbeno angažiranostjo mladih ob začetkih vaše politične poti in danes? Mi smo večino stvari delali iz veselja in brezplačno. Današnji mladi, se mi zdi, na večino stvari gledajo tudi skozi denar. Če lahko v določenem času za določeno delo zaslužijo, zakaj bi nekaj delali brezplačno. To ni v redu, vendar je ves sistem nastavljen tako; od šolanja do zaposlitve. Smo v potrošniški družbi, kjer se služi, da se lahko troši. Več kot imaš, več veljaš, kar nujno prinese željo po bogastvu, po materialnih dobrinah. In to kljub temu, da vemo, da materialne dobrine ne prinašajo sreče in veselja. Zato govorimo tudi o krizi vrednot, o pomanjkanju čuta za sočloveka, prijaznosti v naših odnosih ipd.V preteklem mandatu ste uspešno vodila preiskovalno komisijo, ki je preiskovala gradbene posle ljubljanskega župana. Za svoje uspešno delo pa ste bili “nagrajeni” s kazensko ovadbo odvetniške družbe, ki zastopa ljubljanskega župana. Kako to komentirate?Če bi funkcionirala pravna država, se s tem, kar smo preiskovali na komisiji, ki sem jo vodila, ne bi ukvarjali politiki. To je stvar kriminalistov, tožilstva in sodstva. Mi lahko ugotavljamo politično odgovornost in okoriščanje funkcionarjev, dokazati pa jo morajo pravosodni organi. Podali smo kazenske ovadbe in upam, da ti organi sedaj te primere preiskujejo.
Ovadba s strani odvetniške pisarne je legitimno pravno sredstvo. Tisto, kar skrbi je, da je glavni problem v tem, kako naj bi ravnali z dokumenti, ne pa vsebina. To jasno kaže, da je bolj pomemben postopek, kot pa kršitev oz. kaznivo dejanje.Kaj menite o delovanju pravne države pri nas? Ne deluje. Oziroma: za nekatere deluje, za druge ne. Nekateri se s tem celo hvalijo; da jim nihče nič ne more, in se tako tudi obnašajo. Glede na podatke, ki prihajajo v javnost, bi pričakovala večjo samoiniciativnost pravosodnih organov. Imamo cel kup institucij, ki lahko in morajo ukrepati, pa največkrat čakajo na uradno prijavo. Poleg tega so med seboj slabo povezane; ne sodelujejo, se ne povezujejo. Z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada bi se moralo to urediti, pa nič ne kaže na to. Je pa res, da je tožilec tisti, ki usmerja preiskavo in v času le-te vključuje različne institucije. Gradiva, ki smo jih, na primer, zahtevali in dobili od uradnih institucij kot preiskovalna komisija, so bila kvalitetna in uporabna, če bi jih seveda znali uporabiti. Dobra preiskava zahteva tudi svoj čas, ljudje pa si želimo, da se vse zgodi hitro. Vseeno pa – tako počasi, kot se stvari dogajajo pri nas, se nikjer drugje. Imam občutek, da ni za vse kriva zakonodaja, da je veliko več krivde na ljudeh. Včasih bi bil posameznik zelo učinkovit, pa nima podpore nadrejenih. Ali pa v postopku nekaj dokažejo, pa zadeva pade na sodišču. To slabo vpliva na ljudi in si mislijo, zakaj bi nekaj delal in se trudil, če epiloga ne bo. Za isto plačo lahko dela tudi malo manj in bolj počasi, pa še pod stresom ni.V preteklem mandatu ste bila članica Odbora za delo, družino in socialne zadeve. Kakšna je vaša ocena prožnosti trga dela in delovne zakonodaje? Zadnji mandat socialni dialog sploh ni potekal. Kljub temu, da so nujne spremembe na področju delovne zakonodaje, je minister nastopal s pozicije moči in ni znal prisluhniti delodajalcem in delojemalcem. Tudi na odboru praktično nismo mogli veliko narediti. V postopek so večinoma prihajali neusklajeni zakoni in smo na odboru z amandmaji poskušali kaj popraviti, kar pa je težko, če je smer že zastavljena in kaj veliko ne moreš več narediti. Sploh v krizi bi se morali temu prilagoditi. Vendar pa imamo okorel sistem, ki ni dober ne za delodajalce, ne za delavce, posledično pa tudi za državo ne, saj ovira gospodarstvo, namesto, da bi ga spodbujal.V volilni kampanji za tokratne predčasne volitve je SDS poudarila tudi pojem pravične države. Nam lahko malce več poveste o tem, kako SDS vidi pravično državo za vse?O pravičnosti lahko govorimo, če pravosodni sistem deluje in deluje za vse enako: da se sproži ustrezne postopke ne gleda na to, ali je nekdo politični funkcionar, župan, direktor ali delavec. Postopek mora steči in se končati hitro, ne pa da se vleče leta in desetletja. Pravičnost je pomembna tudi na drugih področjih: enak dostop do šolanja za vse, upoštevanje individualnih sposobnosti in talentov in ne vkalupljanje mladih ljudi, s čimer vse kreativno in najboljše v njih uničimo že v osnovnih šolah. Pravičnost tudi v dostopnosti do materialnih in drugih dobrin, do zaposlitve, ne da je le-ta možna, če imaš zveze in poznanstva…Ste tudi izjemno dejavna na področju društvenega življenja, tako ste na primer predsednica Društva Fran Govekar Ig. Kakšna je vaša ocena zakonov, ki urejajo področja društvene dejavnosti?Društveno zakonodajo smo v Sloveniji kar malo zakomplicirali; težave imamo predvsem z avtorskimi pravicami, pa financiranjem in odgovornostjo predsednika. Največkrat so to manjša društva, z nekaj tisoč evrov letnih prihodkov in odhodkov, veljajo pa zanje enaki zakoni, kot npr. za podjetje z nekaj 100 zaposlenimi in nekaj milijonskimi prihodki. Ker gre za ljubiteljsko dejavnost, bi bilo lahko bolj poenostavljeno vse skupaj.Nedavno ste tudi režirali predstavo Jeklene magnolije, izdali pa ste tudi svojo pesniško zbirko. Kakšni so vaši načrti v prihodnje na področju režije in poezije? Se obetajo novi režiserski projekti oziroma nova zbirka poezije?Že delamo novo predstavo, komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani, z Jeklenimi magnolijami pa še veliko gostujemo. Pesmi se tudi rojevajo dan za dnem, kdaj bo čas za novo zbirko, pa še ne vem.Kaj je vaš moto?Po naravi sem optimistka, imam rada ljudi, glasbo, kino in prijatelje, zato se mi zdi pomembno, da si pri vseh delovnih obveznostih znamo vzeti čas zase in za prijatelje. To je v resnici tisto, kar bogati naše življenje in nas dela vsak dan boljše ljudi. Če smo zadovoljni v osebnem življenju, smo lahko uspešni tudi v poklicnem. Prava kombinacija enega in drugega je osnovni pogoj za uspeh in srečo v življenju.Foto:SDS in osebni arhiv