Alenka Jeraj o vlogi ženske pri preprečevanju radikalizacije otrok

V nadaljevanju objaljamo prispevek predsednice Ženskega odbora SDS Alenke Jeraj na mednarodni konferenci v Londonu:

Mlad človek, ki še ni oblikovan v samostojno osebnost, ki šele razvija svoj vrednostni sistem, je dovzeten za mnoge vplive iz okolja. Ti so lahko tudi negativni, sploh v današnjem svetu, ko ga preko socialnih omrežij dnevno zasipajo z vsemi mogočimi informacijami. Mlad človek težko naredi selekcijo med  verodostojnimi informacijami in populističnimi ali celo škodljivimi informacijami. Še posebej, če ga za to ne usposabljamo skozi celotno otroštvo in mladost.

Vzgoja se začne v družini, ki bi morala dati vsakomur trdne temelje, zavedanje kdo je in od kod prihaja, poznavanje preteklosti in sposobnost za postavljanje in doseganje ciljev. Žal so v času, ko smo odrasli zelo zaposleni, ko je delovnik čedalje daljši in službe čedalje zahtevnejše, ko je veliko staršev brezposelnih in brez perspektive in se morajo boriti in skrbeti za eksistenco, lahko otroci za marsikaj prikrajšani. Pri tem ne mislim na materialne dobrine, teh je celo več kot nekdaj, pač pa predvsem čustvene bližine, gradnje odnosov, spopadanje s problemi, reševanje sporov … Marsikateri starši so manj izobraženi in v težaških službah, med njimi velikokrat tudi ženske, ki vsaj v nekaterih okoljih nosijo ključni del vzgoje. Idealnih pogojev seveda ni. Se pa moramo vsi truditi, da se temu približujemo, da s svojim ravnanjem in odločitvami ustvarjamo čim boljše pogoje. Ta naloga je predvsem naloga nas, ki delujemo v politiki.

V Sloveniji npr., od koder prihajam, je moja politična stranka, Slovenska demokratska stranka, katere predsednik je Janez Janša, vodila vlado v letih 2004-2008. Zavedali smo se, kako pomembne so za prihodnost in razvoj države urejene in zadovoljne družine, v katerih otroci rastejo v zdrave, poštene, samozavestne in delovne posameznike. Zato smo družinski politiki namenjali veliko pozornost. Uvedli smo brezplačni vrtec za drugega otroka, dodatek za velike družine, uredili prehrano dijakov in mladostnikov ter tudi na druge načine priskočili na pomoč materam in očetom v skrbi za svoje otroke. Pogosto rečemo: »Otroci so naše največje bogastvo«, a ko je potrebno sprejeti določene ukrepe, ki sicer nekaj stanejo, na dolgi rok prinašajo urejeno družbo, se pogosto zatakne.

V 10-ih letih, ko sem bila poslanka, sem bila pogosto priča temu. Tudi dobre rešitve niso bile sprejete, ker smo bili pač iz različnih strank, z različnim svetovnonazorskim prepričanjem. Pa ne bi smelo biti tako. Kar je značilnost razvitih demokracij, da se dobri predlogi podprejo in sprejmejo, pri nas v Sloveniji še ni realnost in naš vsakdan. Smo pač mlada demokracija. Slovenija letos praznuje 25 let samostojnosti. Kar daje upanje, je večja prisotnost žensk v politiki, za kar se kot predsednica Ženskega odbora SDS trudim že več let. Ker je več političark, več žensk, ki z empatijo gledamo na probleme sedanjosti in se pogosto bolj kot moški kolegi znamo in zmoremo vživeti v življenje posameznika, se tudi to spreminja. In to v korist vseh, saj če naredimo spremembe za družine in mlade, tlakujemo pot v svetlejšo prihodnost. Slovenski pregovor pravi: »Kar seješ, to žanješ.« Zato se moramo tudi v prihodnje truditi, da bodo mame in očetje imeli dovolj časa za svoje otroke in znanja, kako jih vzgajati. Posebno vlogo imamo matere, ki lahko zelo hitro prepoznamo spremenjeno obnašanje svojih otrok in tudi ukrepamo. Bi bilo pa potrebno več pozornosti nameniti usposabljanju staršev, še posebej žensk, da bi znale prepoznati zgodnje znake radikalizacije.

Otroci v nadaljevanju veliko časa preživijo v različnih ustanovah (vrtcih, šolah), kar pomeni, da bi enako usposobljeni morali biti tudi učitelji. Žal izobraževalni sistem tudi za učitelje, vsaj pri nas je tako, ostaja že leta in leta enak, ne glede na izzive, ki jih prinaša današnji čas in učitelji pogosto niso kos novim nalogam. Poleg tega je učiteljski poklic izrazito feminiziran.

Šola mora dati otroku in mladostniku socialni okvir, spodbujati občutek pripadnosti, soudeležbe pri odločitvah, skrbi in podpori za druge. Vse preveč je med otroki tekmovalnosti, ljubosumja in nevoščljivosti. Starši in učitelji bi se morali truditi, da se otroci počutijo varne, sprejete, pomemben del družine in skupnosti. Prepogosto se namreč zgodi, da otroci koga izločijo, starši in učitelji pa tega niti ne opazijo. Tak, odrinjen posameznik, je veliko bolj odprt za negativne vplive, saj se staršem in učiteljem upira in ne izbira sredstev, da opozori nase. Predvsem v osnovni, pa tudi srednji šoli bi moral zato biti večji poudarek na odnosih, reševanju sporov, sprejemanju različnih mnenj, spoznavanju različnosti, sprejemanju drugega, kot pa na faktografskem znanju in pomnjenju podatkov, ki jih lahko kadarkoli poiščeš na internetu.

V Sloveniji imamo zelo dobro mrežo glasbenih šol, veliko število kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev, kjer se mladi lahko vključijo in pridobivajo našteta znanja ter gradijo odnose s sovrstniki. Veliko jih je vključenih, še vedno pa po analizi Mladina 2010 in 2013 ugotavljamo, da še vedno veliko mladih ni družbeno aktivnih in se ne vključuje v različne aktivnosti v lokalnem okolju, preživljajo pa vse več časa na socialnih omrežjih.

Otroci tako pogosto iščejo svoj prostor pod soncem, kakor pač vedo in znajo in z družbo, kakršno si najdejo. Vse manj je druženja s prijatelji in vse več virtualnih prijateljev na fb in drugih omrežjih. V nekem trenutku pa tak mlad človek ugotovi, da je, kljub 5000 prijateljem na fb, tako zelo sam. V iskanju svoje priložnosti in želji, da ga vsaj nekdo opazi, prevzema radikalna stališča, ekstremne ideje, katerih posledice so lahko zelo hude.

Kaj lahko naredimo ženske, matere, političarke?

Soustvarjati moramo okolje:

• v katerem bodo mladi ljudje sprejeti in deležni pozitivnih vrednot,
• kjer bodo lahko razvijali samoidentiteto in občutek lastne vrednosti,
• kjer se bodo naučili razumeti in kritično presojati informacije, ki jih dobijo z interneta,
• ki bo spodbujalo vključevanje v neformalne oblike učenja in v prostovoljna združenja – mladinske, športne, kulturne organizacije,
• kjer bodo razvijali spretnosti in veščine za aktivno državljanstvo.

Tako okolje lahko ustvarjamo najprej v svojih družinah. Kot vzgojiteljice in učiteljice v ustanovah, v katerih delamo. Kot političarke pa moramo podpirati ukrepe in zakone, ki bodo ustvarile tako okolje. Jaz se bom za to trudila še naprej.