Alenka Jeraj o noveli Zakona o osnovni šoli

Alenka Jeraj je na današnji novinarski konferenci predstavila bistvene spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o osnovni šoli. Med drugim sprejeta določila določajo, da tretji predmet pri nacionalnem preizkusu znanja določi minister. Bolj pomembna pa je sprememba, ki omogoča šolam in zavodom, da same izberejo obliko diferenciacije. Doslej je bilo s strani države določeno, da morajo zavodi uresničevati nivojski pouk kot eno od dokaj trdih, radikalnih oblik zunanje diferenciacije. Poslej imajo šole možnost, da v 8. in 9. razredu same izberejo obliko diferenciacije, ki bi jih po njihovem mnenju najbolje, najlažje, po najkrajši poti in najbolj učinkovito pripeljala do ciljev. Pri tem se zgledujemo po skandinavskih državah, po Švedski, kjer so po letu 1994 opustili nivojski pouk. Po noveli zakona ostaja možnost, da se izvaja nivojski pouk v vseh šolah, kjer menijo, da prinaša dobre rezultate. V vseh ostalih šolah pa bodo imeli možnost izbirati še druge oblike npr. učne skupine kot tudi hkratno poučevanje dveh učiteljev. Poleg nivojskega pouka je možna tudi kombinacija teh. Pri spremembah v šoli je vedno zelo težko doseči enotno soglasje, da bi se v popolnosti strinjali strokovnjaki, ravnatelji, učitelji in starši. Tako tudi pred leti, ko se je uvajal nivojski pouk, ni bilo enotnega soglasja. Tudi takrat je bilo veliko vprašanj nestrinjanja in neznank v katere smo se spuščali tako s strani staršev kot tudi učiteljev, nekatere šole so bile bolj pripravljene tako kadrovsko kot prostorsko, druge ne. Vendar pa je moral učitelj že v času pred uvedbo nivojskega pouka sposobnejše učence bolj zaposliti, da se med poukom niso dolgočasili in povzročali nemira, če je želel, da razred funkcionira. Notranja diferenciacija je tako nekaj, kar že zelo dolgo poznamo. Vsak otrok je namreč individum in tako ga je treba videti ter tako tudi ravnati z njim. S spremembo zakona nivojski pouk ostaja tam, kjer se je izkazal kot uspešen ter bodo ravnatelji in učitelji z njim nadaljevali. Šole pa bodo prvič imele možnost, da se odločijo tudi za kakšno drugo obliko diferenciacije. Šolam tako vračamo avtonomijo in s tem odgovornost, da tisto kar delajo, delajo dobro. Zaupati moramo ravnateljem in učiteljem, da se bodo odločali glede na mlade, na otroke, ki jih imajo v razredu pred seboj. Oni jih poznajo, vedo kako funkcionirajo v skupini, kako bi funkcionirali ali pa funkcionirajo razdeljeni po nivojih, se pravi v različnih skupinah. V enem razredu, v skupini 25 otrok, je lahko učinkovit en sistem, pri drugi skupini pa drug. Prvič odločitev prepuščamo strokovnjakom, ravnateljem, učiteljem oz. šolam, kar je prav, saj so ti vsak dan v razredu z učenci in oni so tisti, ki jih morajo pripeljati do uspešnega zaključka osnovne šole in do tega, da osvojijo določeno znanje. Oni so strokovnjaki za to, da o tem odločajo. Da so pri tem vključeni tudi starši in ustanovitelji je prav. Sicer bi bilo nesmiselno imeti svet šole. Ko se bodo na sejah sveta o tem, nivojskem pouku in drugih oblikah, pogovarjali, bodo predstavniki šole kot strokovnjaki pojasnili, zakaj predlagajo določen način, zakaj menijo, da je za njihovo šolo nekaj dobro, predstavili bodo rezultate, ki so jih v preteklem letu dosegli. Soočanje argumentov, kritika in analiza situacije je osnova za to, da v prihodnje ravnamo bolje. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke verjamemo, da bodo spremembe zakona pri učiteljih in ravnateljih naletele na pozitiven odziv in bodo pomenile izboljšanje kvalitete pouka, ki ga bo z učenci oblikoval učitelj, ki jih najbolje pozna.