Alenka Jeraj: "Lokalne skupnosti in država že izplačale visoka nadomestila t.i. "izbrisanim" v zvezi z imetništvom stanovanj?"

Ali se bo pri izplačilu odškodnin t.i. “izbrisanim” upoštevala okoliščina, da so se imetniki izselili iz stanovanja, in od lokalnih skupnosti ter od države nekoč že prejeli plačilo 30% od vrednosti stanovanja. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v zvezi z Zakonom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, naslovila pisno poslansko vprašanje na ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta.

Celotno pisno poslansko vprašanje v nadaljevanju.Spoštovani minister,

t.i. Jazbinškov zakon, ki je stopil v veljavo v začetku devetdesetih let, je v 126. členu določil, da je v primeru, da je imetnik stanovanjske pravice v dveh letih po uveljavitvi zakona (torej do leta 1993) izpraznil stanovanje, moral lastnik temu imetniku izplačati 30% od vrednosti stanovanja (več tisoč eurov). To je pomenilo, da so morale lokalne skupnosti in država izplačati visoka nadomestila imetnikom, ki so se izselili.

Glede na navedeno vas kot ministra za notranje zadeve, pristojnega tudi za področje lokalne samouprave, sprašujem naslednje:

–    Koliko je bilo primerov v Republiki Sloveniji, ko so se imetniki izselili iz stanovanja, in od lokalnih skupnosti ter od države prejeli plačilo 30% od vrednosti stanovanja?

–    Koliko je bilo primerov v Republiki Sloveniji, ko so se imetniki izselili iz stanovanja, in od lokalnih skupnosti ter od države prejeli plačilo 30% od vrednosti stanovanja, nato pa se izselili v države nekdanje SFRJ?

–    Ali se po predlogu Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva upošteva ta okoliščina in ali se bo pri odškodnini upoštevala oziroma vštevala ta že izplačana 30% vrednost stanovanja iz katerega so se prostovoljno izselili? V kolikor ne, zakaj se tega ne upošteva?

–    Obenem me zanima, ali ni dejstvo, da nekdo vrne stanovanje, nedvoumna odločitev, da ne želi bivati v tej državi in v tem primeru sploh ne bi bila taka oseba upravičena do statusa t.i. »izbrisanega« in posledično odškodnine?

–    Koliko je takih primerov med t.i. »izbrisanimi«?

–    Ali ste pri določanju višine odškodnine upoštevali primere dobrih praks drugih držav članic Sveta Evrope v podobnih primerih (npr. Broniowski na Poljskem)?