Alenka Helbl: Predlagamo brezplačno malico in kosilo za vse osnovnošolce in srednješolce

Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali predlog sprememb zakona o šolski prehrani, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

V nadaljevanju objavljamo dopolnilno obrazložitev predloga.

Magnetogram ni avtoriziran!

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo. Torej leta 2008 je bil na predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke sprejet Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki je prinesel brezplačno malico za vse dijake.

Slednjo je leta 2010 Vlada Boruta Pahorja razveljavila in naredila lestvico, po kateri je bila šolska prehrana v različnih višinah subvencionirana le še učencem in dijakom, ki izhajajo iz družin z najslabšim gmotnim položajem.

Po dvanajstih letih je prav stranka Socialnih demokratov v svoj predvolilni program zapisala, potreben pa je premik k zagotavljanju univerzalnih pravic tudi na druga področja, denimo brezplačne prehrane za učence in dijake.

In še več, zelo podobno piše tudi v koalicijski pogodbi na strani 48, citiram: »Vsem učencem in dijakom bomo zagotovili brezplačno šolsko prehrano. V Sloveniji, 21. stoletja ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil katerikoli otrok lačen.«, konec citata.

Tega smo v bistvu v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke veseli in prav s to novelo, torej novelo Zakona o šolski prehrani ponujamo rešitev.

Gre za dopolnjen zakon z letošnjega junija, ki takrat žal ni dobil dovoljšne podpore, vendar se tokrat v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nadejamo, da bo drugače.

Predlagamo torej, da se vsem osnovnošolcem in vsem srednješolcem zagotovi brezplačno malico in kosilo, torej da državni proračun zagotovi vsa finančna sredstva za zdravo in raznovrstno prehrano naših otrok in mladostnikov.

Predlog zakona omogoča vsem šolajočim, da užijejo najmanj dva obroka dnevno, saj je šolska prehrana osnovana na strokovnih smernicah zdravega prehranjevanja.

Izenačuje s tem tudi pravice zaposlenih, ki jim delodajalec plačuje dnevno malico ne glede na višino osebnega dohodka šolajočimi, ter tako vzpostavi državo v odnosu do šolajočih na osnovni in srednji ravni v enak položaj, kot ga imajo delodajalci s svojimi zaposlenimi ter študenti, ki s prejemki prejemajo subvencijo za topel obrok v višini cene tople malice. Navsezadnje so otroci v šoli povprečno šest do osem ur dnevno.

Poglaviten cilj predloga zakona je tako ohranjati in višati nivo javnega zdravja, varovati človeška življenja in zmanjšati prekomerne stroške javnih blagajn za zdravje.

Predlog zakona bo tudi močno prispeval k debirokratizaciji in zmanjšanju stroškov države, zakon bo namreč s svojimi enostavnimi rešitvami popolnoma odpravil administriranje, saj bo šolajoči deležen kosila in malice samodejno že s samo vključitvijo v šolo.

Predlog zakona bo bistveno zmanjšal število ur, ki jih morajo starši posvetiti opravku, pridobitvi subvencije za prehrano svojih otrok. Staršem bo tudi prihranjen mučen obisk centra za socialno delo ali šolske svetovalne službe in neprijetno priznanje, da ne zaslužijo dovolj, da bi lahko plačali polno ceno prehranskega obroka za svojega otroka.

Pogosto rečemo, da so otroci naše največje bogastvo, da so tisti, ki bodo nekoč vodili našo družbo. Zato se bomo, in to močno upam, vsi kolegi poslanci strinjali, da če je za koga vredno, da namenimo denar, je to za naše otroke in mladostnike.

Po izračunih bi bil strošek okrog dvesto milijonov evrov, če bi bili vsi otroci in torej vsi otroci, šolajoči, dijaki in učenci naročeni torej na oba otroka vsak dan pouka hkrati.

Naj spomnim, da vlada napoveduje s 1. oktobrom dvig plač v javnem sektorju in s tem 611 milijonov dodatnih sredstev iz proračuna. S tem obrokom, s tem zakonom bi torej brezplačno prehrano našim učencem in dijakom bi bilo tega dosti manj.

Ob koncu pa še to. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zavračamo očitek, ki se je pojavil v prejšnji obravnavi predloga, češ da je predlog neizvedljiv oziroma logistično in organizacijsko prezahteven.

Sistem, kot ga predlagamo, smo nekoč že imeli, poleg tega pa je uveljavitev novele predvidena s 1. 1. 2024, s čimer menimo, da imajo pristojno ministrstvo in šole dovolj časa, da pripravijo vse potrebno. Hvala lepa.