Alenka Helbl: Nedopustno je, da država ne najde skupnega jezika s Slovenskimi državnimi gozdovi

Kmetijska ministrica Irena Šinko je uvodoma dejala, da je bilo poslovanje sklada v letu 2021 uspešno, saj je posloval s presežkom prihodkov nad odhodki nekje za 6,6 milijona po plačilu davka. Od tega je bilo prihodkov 21 milijonov in so bili višji za 28 % glede na načrtovane, odhodki pa so bili nižji in so znašali 12,8 milijonov – glede na realizacijo je bilo to 86 %. Po njenih besedah je največ prihodkov sklad pridobil iz prodaje nepremičnin, in sicer okrog 9,2 milijona in pa iz zakupnin, 6,3 milijona. Sklad je v letu 2021 tudi kupil okrog 441 hektarov zemljišč, planiranih je bilo sicer okrog 500 hektarov. Od tega je pretežni del kupil kmetijska zemljišča, nekje 55 hektarov je gozdov, v manjšem delu pa tudi stavbna in ostala zemljišča. Poslovanje sklada v letu 2021 je ocenila kot ugodno.

Kot je dejala ministrica, so izziv sklada visoke finančne obveznosti, in sicer odškodnine, ki jih mora sklad plačevati iz naslova nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije. Dodala je, da tukaj sklad pridobiva tudi sredstva iz gozdnega sklada, ko pokriva te odškodnine iz naslova nezmožnosti uporabe gozdov, kar pa je v denacionalizaciji kmetijskih zemljišč pa sklad pokriva iz svojih sredstev. Poudarila je tudi, da postopki denacionalizacije še niso zaključeni in da bodo še prišli zahtevki, najprej vračila zemljišč in potem še odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe.

Za tem je spregovoril v. d. direktor sklada Aleš Tolar, ki je dejal, da je bilo na dan 31. 12. 2021 na skladu zaposlenih 77 javnih uslužbencev, ki štejejo v ZKN (Zbirni kadrovski načrt). Sklad je leto 2021 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 8.182.708 evrov. Z upoštevanjem davka je bil ta presežek 6.632.882 evrov. Prihodki so bili realizirani v višini 21.045.092 evrov, odhodki pa v višini 12.862.384 evrov. 

Strateška usmeritev Sklada je po njegovih besedah ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v državni lasti. Kot je dejal, so realizirali 441,2 hektara nakupov kmetijskih zemljišč v vrednosti 6.961.770 evrov. Sklad je v letu 2021 najvišji prihodek dosegel iz prodaje nepremičnin, in sicer 9 milijonov 241 tisoč 242 evrov. Od tega je bilo kmetijskih zemljišč za 2.070.095 evrov, stavbna zemljišča 5.559.429 evrov in pa 1.571.718 evrov iz naslova menjav, razdružitev in komasacij. Sredstva zakupnih pogodb za teh 9 % kmetijskih zemljišč, je bilo v letu 2019 6.295.780 evrov in je 4 % manjše, kot v letu 2020. To je, kot je dejal gospod Tolar, predvsem posledica ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi covida-19 in pa odprava posledic pozebe, ki je bila med 5. in 9. aprilom 2021.

Omenil je tudi, da se soočajo s problematiko solastništva in soupravljanja zemljišč, zato so že v letu 2020 pristopil h komasacijam in v letu 2021 vanje vložili 3 hektarje in pol kmetijskih zemljišč, pridobili pa 3,6 hektarov kmetijskih zemljišč. V letu 2021 je bilo denacionalizacijskim upravičencem vrnjenih 12 hektarov zemljišč, dodatno pa je bilo neodplačno odtujeno še dodatnih 387 hektarov zemljišč na podlagi predpisov, predvsem občinam. Dodal je, da so kupili 441, 2 hektara kmetijskih zemljišč, v vrednosti 6.961.777 evrov. Od tega so kupili 381 hektarov kmetijskih zemljišč, 55 hektarov gozdov, pol hektara vodnih zemljišč in 3 hektara neplodnih zemljišč. Prodanih je bilo 33 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega 28 kmetijskih, 1,6 gozdov in pa 3,2 hektara stavbnih. V menjave je sklad v letu 2021 vložil 75 hektarov kmetijskih zemljišč, iz njih pa pridobil 68 hektarov. V razdružitve je sklad odtujil 24,7 hektara kmetijskih zemljišč in pridobil 25,7, v komasacije pa so vložili 3,5 hektara in pridobili 3,6 hektara.

V zaključku je dejal, da je bila pozornost v letu 2021 namenjena tudi gospodarjenju z zemljišči mešane rabe. Srečujejo se tudi, kot je dejal, z različnimi agromelioracijami, sankcioniranimi in nedovoljenimi poseki, iz tega naslova je bilo posekanih 1859 kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov v višini 38.745.457 evrov. Izpostavil je še zelo dobro sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poslovanje sklada v letu 2021 je ocenil kot uspešno, kljub vsem težavam, ki so se pojavljale ob covid-19 in ostalim naravnim nesrečam.

V razpravi se je oglasila tudi poslanka SDS Alenka Helbl, ki je dejala, da so pred nami izjemni izzivi v prihodnosti, predvsem glede samooskrbe. Še pomembneje se ji zdi, da se našim kmetom da tisto vlogo, ki si jo zaslužijo. “Ne glede na globalni trg, se mi zdi, da smo že korak bližje k temu, da bolj spoštujemo domačo lokalno pridelavo ter da se obračamo na lokalne proizvajalce hrane. Če je država ustanovila sklad z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in od leta 2016 največ z gozdovi, se mi zdi skorajda nedopustno, da se ne najde skupnega jezika s slovenskim državnimi gozdovi glede tega problema zaraščanja. Izjemno pomembno je, da se ta problematika resnično reši ter da so v to vključeni tudi kmetje. To so tiste težave, ki naše kmetijstvo vlečejo nazaj. V luči tega je izredno pomembno, da se resnično posluša kmete, ki želijo gospodariti na svojih zemljiščih, ki želijo od tega ne samo preživeti, ampak tudi dobro živeti in da imamo od tega tudi prebivalci dobro in zdravo lokalno hrano. To je ena izmed vaših pomembnih nalog tudi v prihodnje,” je zaključila Helblova.

Foto: Matija Sušnik, DZ