Alenka Helbl: Če je politična opredeljenost v Svobodi postala problem, potem imamo vsi skupaj velik problem

Skupina koalicijskih poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Čalušić je v Državni zbor vložila Zakon o dopolnitvi zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Kot navajajo je glavni cilj zakona uvedba instituta nezdružljivosti za voljene in imenovane člane obveznih organov KGZS. Na ta način naj bi se na eni strani zagotovila institucionalna avtonomija zbornice. Na drugi strani bi bilo z uvedbo instituta zagotovljeno, da na organizacijske in druge odločitve ter stališča in mnenja zbornice ne bi več imela možnosti posegati politika. To je bilo tudi jasno izraženo na zadnji seji matičnega delovnega telesa, ko je eden izmed razpravljalcev iz gibanja SVOBODA dejal, da je ena zunajparlamentarna stranka preveč zastopana v KGZS.

Predlog dopolnitve zakona vsebuje tri člene, osrednje pa je določilo, po katerem v obvezne organe zbornice in organe območne enote zbornice ne morejo biti izvoljeni politični funkcionarji. Predlog, po sprejetih amandmajih na matičnem delovnem telesu, določa, da v te organe ne morejo priti tisti, ki so ob izvolitvi oziroma imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bili:

–       Člani organov političnih strank na državni ravni,

–       Poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji Evropske komisije in Evropskega sveta,

–       Predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, poslanci in poklicni župani,

–       Generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajnik občine.

Ob vložitvi predloga v parlamentarni postopek so v Svobodi komentirali, da je Kmetijsko-gozdarska zbornica postala pribežališče (odsluženih) političnih funkcionarjev in celo, »da so zbornico ugrabile SDS, SLS in tudi NSi.«

Ta omejitev bi veljala za prve volitve v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in v svete območnih enot Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije po uveljavitvi zakona.

Kritično mnenje k temu zakonu je podala tudi zakonodajno pravna služba DZ, katera opozarja, da predlagana rešitev ne uvaja instituta nezdružljivosti, ampak po svojem učinku institut neizvoljivosti. Kajti to preprečuje posamezniku kandidiranje na volitvah. Opozoriti velja tudi na kršitev ustavnega načela enakosti v razmerju do drugih zbornic z obveznim članstvom, saj se spremembe glede kandidiranja v organe zbornice z obveznim članstvom nanašajo le na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.

Poslanka Alenka Helbl je v razpravi izpostavila politično naravo tega zakona: “Gre za politično dopolnitev zakona o Kmetijsko Gozdarski Zbornici Slovenije. Predlog so vložili izvoljeni politiki, torej je političen. Uvajali naj bi depolitizacijo organov zbornice, ki naj bi zagotovila avtonomijo v odnosu do nosilcev oblasti. Politika depolitizira. Resno?”

Helbl je nadalje izrazila zaskrbljenost nad vplivom predlaganega zakona na avtonomijo zbornice ter politično opredeljevanje. “Pravniki opozarjajo, da so rešitve predloga k zakonu KGZS nesprejemljive. Posega se v avtonomijo zbornice. Problematizira se politično opredeljenost v državi. Če je ta v s ‘Svobodo’ v tej državi postala problem, potem imamo vsi skupaj velik problem,” je opozorila. “Ves čas ponavljate ‘pravna država, vladavina prava, demokracija, svobodno izražanje mnenj…’, a z zakonom o KGZS vse to uničujete. A gre le za to, da želite tudi tukaj vzpostaviti nadzor nad državljani, v tem primeru nad kmeti in uničujete njihovo svobodno voljo.”

Jelka Godec prav tako izrazila kritiko nad predlogom kvazi-depolitizacije: “Depolitizacija je popolna manipulacija, ker s tem politizirate in uničujete raznolikost, strpnost do različno mislečih. In kaj je narobe, če se član zbornice družbeno aktivno udejatvuje na desni ali levi politični strani? Kaj je s tem narobe? Svoboda omejuje svobodo.”

Jožef Lenart je bil prav tako kritičen: “To je čista farsa, čista blamaža, ki ljudi omejuje, kaj smejo in česa ne smejo v življenju. Kmetijsko gozdarska zbornica, stanovsko združenje kmetov, vam je na odboru brala slovensko ustavo, pa jih niste poslušali ali pa ne razumete, kaj je ustava.”

Poslanci so se dotaknili vprašanja pasivne volilne pravice kmetov ter poudarili, da bi morala biti ta pravica nedotakljiva. “Po ustavi nikomur v Sloveniji ne morete kratiti pasivne pravice biti voljen ali izvoljen. Tudi kmetu ne. Vi pa malodane pišete, da še čistilka na občini pri županu SLS ne sme kandidirati v Kmetijsko Gozdarsko Zbornico? – Tako daleč ste šli,” je izpostavila Jelka Godec.

Anja Bah Žibert je izrazila razočaranje nad predlogom zakona, ki naj bi, izvajal politiko izključevanja namesto obljubljene politike vključevanja: “Na začetku mandata smo poslušali, da bo ta nova politika politika vključevanja. A bejžte no. Potem pa pripeljete zakone, kot je ta o Kmetijsko Gozdarski Zbornici, pri katerem gre za politiko IZKLJUČEVANJA. Če želite izboljšati KGZS, potem kmete bolj vključite, ne izključujte.”

Iz vseh navedenih razlogov Poslanska skupina SDS ni podprla Zakona o KGZS in je glasovala proti.