Aktivirajmo podjetniški potencial!

»V Gospodarskem forumu SDS se zavedamo pomembnosti gospodarskega temelja družbe,« je na konferenci z naslovom “Obvladovanje gospodarske krize” uvodoma poudarila predsednica gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič. Kot je dejala, so negativni učinki gospodarske krize v Sloveniji še bolj izraziti kot drugod v Evropi. »Kriza je pri nas slabo obvladovana, večkrat je iz strani vlade uporabljena le kot dober izgovor za slabo gospodarjenje,« je bila kritična predsednica Gospodarskega foruma SDS, ki meni, da »potrebujemo bolj varčno državo in hkrati povečano kulturo prevzemanja rizikov in aktiviranja podjetniškega potenciala«.

Zofija Mazej Kukovič je spregovorila o potrebah podjetij. Kot je dejala, ta potrebujejo relevantne informacije, finančne vzvode, nove trge, fleksibilnost trga delovne sile, izobraževalni sistem za kadre, nove razvojne programe, povezavo z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami, dobro infrastrukturo in inovativno okolje.

»V teh dneh praznujemo tudi 20 let demokracije v Sloveniji in padec železne zavese v Evropi. V Sloveniji se ponovno udejanja centralizacija in podržavljanje. Ali si gospodarstvo želi takšnega okolja?,« je svoj uvodni nagovor sklenila predsednica gospodarskega foruma SDS.

Nekdanji minister za gospodarstvo in parlamentarni govornik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS mag.  Andrej Vizjak je spregovoril o učinkovitosti vladnih ukrepov in predstavil nekatere alternative. Kot je dejal, se je Slovenija v mandatu vlade Janeza Janše približala 90 odstotkom razvitosti povprečja Evropske unije, zmanjševal se je javni dolg, nižal se je delež javne porabe v BDP, leta 2008 je bila zabeležena rekordno nizka brezposelnost, leta 2007 je bil prvič celo javno finančni presežek. Na podlagi tega meni, da je imela vlada Boruta Pahorja precej zalog za boljši spopad s krizo.

Kot je poudaril, je vlada Janeza Janše vladi Boruta Pahorja pustila paket predlogov ukrepov za učinkovitejši spopad s krizo, a je vlada nato sprejela le dva – zakon o bančništvu in zakon o javnih financah. »Prvi ukrep je deloval takoj, zato je bančni sistem prvi šok preživel dokaj dobro,« je prepričan mag. Vizjak.

Dotaknil se je tudi zakona o jamstveni shemi, ki ga je vlada obravnavala šele sredi pomladi, kar je bilo po njegovih besedah nekaj mesecev prepozno, saj so drugod že merili učinke tega ukrepa. Poleg tega je prepričan, da jamstvena shema ni omilila kreditnega krča, posojila iz tega naslova pa so draga in zahtevajo veliko birokracije.

Predsednik uprave UniCredit Bank dr. France Arhar je na praktičen način predstavil stanje v bančnem sektorju in možnosti financiranja. Kot je dejal, je povsod interes gospodarska rast, generator le-te so investicije, do katerih se pride s krediti in lastnim denarjem.

Predstavil je sistem finančnega poslovanja v Sloveniji, ki ima po njegovih besedah na razpolago 23 milijard evrov skupnih virov, od tega jih ima 13,6 milijard naloženega prebivalstvo, nekaj več kot 9 milijonov pa podjetja. Poudaril je, da je 86% tega denarja kratkoročnega, zaradi česar si banke ne morejo privoščiti dolgoročnega kreditiranja. Za premostitev te težave so slovenske banke v tujini najele za 16 milijard evrov kreditov.

Nekdanji minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar je spregovoril o pridobivanju evropskih sredstev. Kot je dejal, je Slovenija v tekoči finančni perspektivi izpogajala nekaj več kot 5 milijard sredstev, od katerih je 900 milijonov namenjenih kmetijstvu, ostalo pa področju kohezijske politike.

Poudaril je, da obstaja veliko verjetnost izgube večjega dela evropskih sredstev, če projekti, ki so v načrtu za naslednje leto, ne bodo  pravočasno umeščeni v prostor. Opozoril je še, da v drugih državah že potekajo pogajanja za evropsko finančno perspektivo po letu 2013 in izrazil prepričanje, da Slovenija ne sme čakati na zadnji trenutek.

Dr. Stanko Strmčnik iz Inštituta Jožefa Stefana je na praktičnih primerih predstavil  mnogo zanimivih inovacij na področjih okolja, varnosti, jedrske tehnologije, robotike, trajnostnega razvoja in drugih področij. Prepričan je, da je potrebno doseči nacionalni konsenz, da je tehnološko prestrukturiranje gospodarstva ključna prioriteta za preživetje.

Med ključnimi ukrepi, ki so po njegovem mnenju potrebni, je omenil pripravo dolgoročnega plana tehnološkega razvoja s podrobnimi izvedbenimi načrti ter vzpostavitev sistema povezave med gospodarstvom, akademskimi institucijami in državo. Izrazil je tudi prepričanje, da Slovenija v razvoj vlaga bistveno premalo (1,6% BDP).

Sledila je predstavitev mnogih podjetij in njihovih dobrih praks, v okviru katerih so lahko slušatelji zabeležili mnogo novih idej za izboljšanje podjetniških rezultatov.

V drugem delu konference je predsednik Odbora za javno upravo dr. Gregor Virant predstavil nekaj pogledov na delovanje javnega sektorja. Kot je povedal, je bil s  t.i. plačno reformo dosežen enoten, pregleden in urejen sistem ter odpravljena določena plačna nesorazmerja. Strinja se, da so nastale nekatere težave, vendar so te po njegovem mnenju rezultat napak v implementaciji plačnega sistema. Velik problem pa je po njegovih besedah nastal z intervencijo vlade Boruta Pahorja v sodniške plače.

Po njegovem mnenju bi bilo potrebno v strukturi plače dvigovati delež, ki je odvisen od delovne uspešnosti, prav tako je izpostavil, da je sedaj napočil čas, da se usmerimo v vprašanje, kako do boljših storitev javnega sektorja.

Opozoril je, da je odpravljanje administrativnih ovir v zadnjem letu zastalo in predstavil mnoge ideje za izboljšanje delovanja javne uprave, zdravstva in sodstva. »Sodstvo, zdravstvo, javna uprava naj bodo kakovosten in učinkovit servis za državljane in podjetja,« je sklenil dr. Virant.

Predsednik uprave KD Skladi dr. Peter Groznik je spregovoril o vzrokih in posledicah finančne krize, ki se je začela na trgu nepremičnin ter o napovedih za prihodnje leto. Poudaril je, da bi morale biti vlade majhnih in odprtih držav, ki z lastno porabo ne morejo bistveno stimulirati gospodarske aktivnosti, fiskalno bolj zadržane.

Konferenca Gospodarskega foruma SDS se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so spregovorili predsednik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS mag. Marko Pogačnik, predsednik SME Union Slovenija Tomaž Toplak, predsednica Komisije za ekonomske odnose s tujino pri Strokovnem svetu SDS Tanja Drobnič, predsednica Britansko-Albanske zbornice Katarina Langus in predsednica Slovenske zbornice v Italiji Desanka Goličnik.

Mag. Pogačnik je izrazil prepričanje, da je potrebno vzpostaviti ugodno okolje za delovanje podjetij. Dejal je, da pogreša direktne ukrepe za zagon gospodarstva. Po njegovem mnenju je nujno potrebno  uskladiti zakonodajo, pri čemer je izpostavi problematiko plačilne discipline. Velik pomen daje internacionalizaciji podjetij in gospodarski diplomaciji.

Tomaž Toplak ugotavlja, da obstajajo trije nivoji, na katerih se lahko podjetniki povezujejo. Med prvimi omeni državne institucije, ministrstva in JAPTI. Poudaril je, da so bile izkušnje gospodarstva z delom vlade Janeza Janše zelo dobre, najpomembnejši pa so bili po njegovem mnenju obiski vlade z gospodarsko delegacijo v tujini.

Kot je dejal, bo SME Union Slovenija v prihodnje predlagal ustanovitev skupine SME Union v državnem zboru in povedal, da so v procesu ustanovitve menedžment klub, saj želijo skoncentrirati znanje posameznikov iz organov upravljanja slovenskih družb
Tanja Drobnič je poudarila, da je Slovenija v geografskem merilu majhna država, kar pa po njenem mnenju ni nujno slabo, saj je tako kot pravi bolj prilagodljiva na zunanje razmere. Ugotavlja, da je v Sloveniji problem prenatrpane konkurence, zato se je, kot je dejala, potrebno dogovoriti za tržni delež. »Konkurent na domačem trgu, mora postati partner na tretjem trgu,« pravi Drobničeva, pri čemer meri na sektorsko povezovanje za potrebe skupinskih nastopov na tretjih trgih.

Katarina Langus je predstavila pomen Britansko-Albanske zbornice za Slovenijo. Kot je dejala, med glavne dejavnosti zbornice sodi tudi ta, da pomagajo podjetjem vstopiti na albanski trg. Strinjala se je z idejo predhodnice, da morajo konkurenčna podjetja na tretjih trgih delovati skupaj.

Razpravo je zaključila Desanka Goličnik, ki je predstavila vlogo Slovenske zbornice v Italiji. Ta je bila po njenih besedah ustanovljena z namenom promocije Slovenije, razvoja odnosov in povečanja trgovinske in industrijske izmenjave med Slovenijo in Italijo. »Trgovina povezuje prijateljstvo med narodi,« je sklenila predsednica Slovenske zbornice v Italiji.