Akt o odreditvi parlamentarne preiskave na podlagi zahteve poslansk in poslancev

Stališče poslanske skupine je predstavil Robert Hrovat.  Robert Hrovat: Uvodoma bi povedal, da je bilo v zadnjih dneh prelitega mnogo črnila na temo preiskovalne komisije o nakupu oklepnikov 8×8 in prav je, da se pojasnijo nekatere dileme in odločitve, ki pri opozicijskih kolegih mogoče res vzbujajo nekatere dvome in pomisleke. Danes smo tukaj, da se pojasnijo in razjasnijo nekatere zadeve. Kot smo že velikokrat slišali, so se od kar je bil izbran ponudnik vozil 8×8, ki je bil, in se verjetno strinjamo vsi, izbran na podlagi zakonitega razpisa in zakonitega postopka, začeli vršiti številni pritiski na Ministrstvo za obrambo. V nadaljevanju je prišla tudi zahteva za sklic izredne seje s strani opozicijskih poslancev. Tudi jaz delim mnenje, glede na politične pritiske nekaterih opozicijskih poslancev, da vse te problematike ne bi bilo, če bi na razpisu bilo izbrano podjetje, ki ni bilo izbrano. Naj vas ob tem še spomnim na besede ministra, ki jih je izrekel na seji državnega zbora, ko je javnost obvestil o tožbah zoper postopek izbire in začasne odredbe, ter na to, da so bile vse začasne odredbe s strani sodišča zavrnjene in neutemeljene. Vse odločitve sodišča so bile v korist Ministrstva za obrambo in ugotovljena ni bila nobena nepravilnost ali nezakonitost pri postopku izbire ponudnika. Projekt nakupa srednjih oklepnih vozil 8×8 je povezan z zagotavljanjem najpomembnejših vojaških zmogljivosti, za kar smo se zavezali že v letu 2004, to pomeni, da je bila odločitev o tem sprejeta v času vladanja Liberalne demokracije, kar še dodatno čudi, čemu se sedaj nekateri, sedaj sicer opozicijski poslanci, sprenevedajo okrog te zadeve. Prepričan sem, da bi, če bi bila vlada še vedno pod vodstvom Liberalne demokracije, hvalili odločitev, ki jo sedaj negirajo. Pravega razloga za to ne vidim, me pa veseli, da je tudi javnost seznanjena z dvoličnostjo nekaterih parlamentarcev. Ob vstopu v polnopravno članstvo zvezo Nato je bil nakup 135 oklepnikov 8×8 v skladu s cilji sil zavezništva in opremljanja Slovenske vojske, ki jo je sprejel državni zbor v juliju leta 2004. Glavni namen nakupa je razvoj motoriziranih bataljonov Slovenske vojske v dolgoročnem obdobju kot ključnih bojnih in vojaških zmogljivosti, ki istočasno predstavljajo integracijo Slovenske vojske v okviru sistema kolektivne obrambe, ki jo uveljavlja zveza Nato. Predvidena je bila nabava 135 oklepnikov 8×8 s petimi različnimi konfiguracijami oborožitev navedena kot planska vrednost 63 milijard takratnih tolarjev. Ob obravnavi tega programa na Odboru za obrambo državnega zbora v septembru 2005 smo bili člani odbora v celoti seznanjeni in dobili smo nov predlog novih ciljev zavezništva 2006, ki jih bo po uskladitvi potrebno upoštevati pri pripravi novega Srednjeročnega obrambnega programa za obdobje 2007—2012. V skladu s procesom obrambnega planiranja v zvezi Nato, kot je tudi opoziciji dobro znano, srednjeročni programi preverjajo in aktualizirajo vsake dve leti. Večji del cilje sil zavezništva 2006 so v primerjavi s cilji sil zavezništva v letu 2004 ni spremenil, spremenili so se pa nekateri cilji povezani z razvojem motoriziranih bataljonov in oblikovanjem bataljonskih bojnih skupin Slovenske vojske. V novem mandatu je bil projekt nabave oklepnikov 8×8 v začetku kot prednostna naloga že v začetku leta 2005, saj je od njegove uresničitve odvisna vzpostavitev najpomembnejših vojaških zmogljivosti naše države. Odlašanje s tem projektom pomeni zakasnitev pri zagotavljanju, v okviru zavezništva prevzetih, obveznosti, ki so jasno opredeljene tudi časovno. Roki, ki so bili sprejeti v letu 2004 ob vstopu v zavezništvo za doseganje najpomembnejših zmogljivosti v dolgoročnem obdobju, so bili izredno kratki, zato je bilo njihovo uresničevanje izjemno zahtevno. Po sprejemu v zavezništvo je prav izpopolnjevanje prevzetih obveznosti bistveni del kredibilnosti posamezne države, torej tudi Slovenije. Velikokrat smo slišali v zadnjem času izjave sedanje opozicije, da je bila sklenjena pogodba škodljiva. Člani odbora smo imeli več kot enkrat možnost, da se prepričamo ravno o nasprotnem, da je bila pogodba izjemno pomembna za razvoj Slovenske vojske za kredibilnost naše države v okviru zveze Nato, predstavlja pa tudi veliko korist in priložnost za slovensko gospodarstvo, saj se bo odprlo precej novih delovnih mest. Verjetno pa tudi to, torej možnost za razvoj in odpiranje dodatnih delovnih mest, moti opozicijo, saj se jim s tem izmikajo možnosti za pridobitev kakšnega glasu več na volitvah. Če na hitro naštejem samo nekaj pomembnih dosedanjih ugotovitev, bi omenil, da smo z nakupom 135 oklepnikov 8X8 zagotovili ključen in prednosten oborožitven sistem in glavno opremo Slovenske vojske, saj bodo vozila v uporabi več kot 20 let. Kupili smo sodobno, učinkovito, srednjeoklepno vozilo, zagotovili visoko stopnjo protibalistične in protiminske zaščite, kar je posebej pomembno sedaj, ko Slovenska vojska sodeluje na kriznih misijah, kjer je zaščita in varnost naših vojakov najpomembnejša in seveda na prvem mestu. Uspešno smo se dogovorili, da bo izvajalec naročila zagotovil proizvodnjo v naši državi v letu 2008, pri proizvodnji pa bo slovenska industrija sodelovala s 30 % deležem glede na vrednost celotne pogodbe, kar pomeni preko 1200 novih delovnih mest, za preostalih 70 % vrednosti pogodbe pa je izvajalec prevzel odgovornosti, obveznost, da bo v obliki protidobav kupil blago oziroma storitve v Sloveniji v vrednosti 161 milijonov evrov. Nabavljena vozila so opremljena tudi z nujno elektronsko in komunikacijsko opremo. S tem smo se izognili velikim težavam in problemom, ki jih je imelo ministrstvo in zlasti Slovenska vojska ob nakupih lahkih oklepnih vozil 6X6, ki so se šele naknadno nadgrajevala in opremljala s to vrsto opremo in tudi z drugimi sistemi, kar je povzročilo velike zakasnitve pri operativni uporabi teh vozil. In še bi lahko našteval, ampak za enkrat toliko. Če povzamem samo bistvo, potem ugotavljam, da smo s pogodbo, ki je bila sklenjena 19. decembra 2006, kupili 135 oklepnikov 8X8 v vrednosti 278 milijonov evrov, ki vključuje tudi preko 46 milijonov evrov DDV. To pomeni, da ta denar v bistvu ostane v proračunu. Cena samih 135 vozil z oborožitvenimi konfiguracijami in vozil, ki bodo še nadgrajena, je pa 258,5 milijona evrov. To so podatki, ki so javno znani, preverljivi in kot takšni v celoti zavračajo argumente opozicije o škodljivosti pogodbe. Omenil bi še, da skupna višina sklenjene pogodbe ne presega s sedanjim srednjeročnim programom predvidenih sredstev, niti sredstev določenih v proračunu za leto 2008, niti omejitev, ki jih določa Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015. Opozicija, kot enega od argumentov uporablja tudi opcijo, da bi bilo bolje, če bi kupili 25 vozil z oborožitvijo, ki so sedaj kupljena v osnovni izvedbi z določenimi prilagoditvami. Iz pojasnil odgovornih na ministrstvu nam je bilo pojasnjeno, da bi lahko namesto odločitve, da kupimo 25 vozil v osnovni izvedbi z določenimi prilagoditvami, lahko zagotovili tudi nakup za oborožitvijo, kar pa ne bi bilo smiselno in verjetno se s tem, vsaj navznoter, strinja tudi opozicija. Po mojem prepričanju bi bilo celo škodljivo, saj bi bilo treba omenjenih 25 vozil predelovati, spreminjati njihovo namembnost in tako naprej. Odbora za obrambo je bil vseskozi seznanjen s strukturo in vrsto kupljenih oklepnih vozil. Verjetno se še spomnite seje januarja letos, ko nam je bila predstavljena sklenjena pogodba o nakupu kolesnikov 8×8. Na zaprtem delu seje nam je bila pojasnjena celotna struktura vseh 135 nabavljenih vozil. To lahko potrdijo kolegi poslanci, ki so bili na tej seji. Predstavniki generalštaba so nam podrobno predstavili tudi opremljenost posameznih enot z nabavljenimi vozili. Opozoril bi še na netočne trditev opozicijskih kolegov, da je minister šele po podpisu pogodbe povedal, da se elektronska in komunikacijska oprema financira v okviru programa za zagotovitev te vrste opreme. Sestavni del enotnega postopka oddaje naročila zaupne vrednosti je tudi nujna elektronska in komunikacijska oprema za bojno upravljanje in s tem smo bili člani odbora seznanjeni že vse od predstavitve ponudbene dokumentacije, zato se upravičeno lahko čudim opozicije, da trdi oziroma navaja neresnice o tem, da s tem niso bili seznanjeni. Tudi sam postopek izbire najugodnejšega ponudnika je bil v skladu z našimi pravili igre. Za tak pristop pa smo odločili predvsem zaradi slabih izkušenj pri naknadnem dograjevanju lahkih oklepnih vozil 6×6. Nekateri sedaj trdijo, da je bila ponudbena dokumentacija preveč ohlapna, vendar to ni res. Pripravljena je bila tako, da je ponudniku, torej državi kot naročniku, omogočala privilegiran položaj. Dejstvo pa je, da če bi ravnali drugače tako zahtevnega in dolgoročnega projekta verjetno ne bi mogli uspešno in pravočasno izpeljati.    Naslednji očitek opozicije se nanaša na dobavne roke, češ, da so predolgi. V prehodnih razpravah o obravnavanem nakupu so bili za nekatere opozicijske poslance sporni tudi dobavni roki. Po sklenjeni pogodbi mora izvajalec začeti dobavljati vozila z letom 2008, zadnja pa leta 2013. Prvo vozilo za testiranje bo zagotovljeno že v drugi polovici 2007. V ponudbeni dokumentaciji so bili roki določeni bolj ambiciozno z namenom, da bi se jih ponudniki kar najbolj približali. Roki dogovorjeni s ponudbo, pogodbo pa sledijo rokom v novem Srednjeročnem upravnem programu 2007—2012, ki pa so nam znani, vsaj morali bi biti znani članom našega odbora, ker so nam bili tudi predstavljeni. Če pogledate in preverite prejšnji Srednjeročni obrambni program 2005—2010 boste ugotovili, da so bili tam roki določeni nerealno, saj so se zaključevali že z letom 2010, to pa pomeni, da bi zadnje 135 vozilo bilo dobavljeno v letu 2010. Če bi sklenili pogodbo s takšno dinamiko dobav, potem bi dejansko kupovali oklepna vozila za v garaže, saj mora dobavam slediti tudi organizacijsko, kadrovsko in drugo oblikovanje enot, ki bodo obravnavana vozila uporabljala. Povedano drugače, če bi želeli slediti dinamiki, ki je bila sprejeta v letu 2004, bi moral tudi pogodbo o nabavi oklepnikov 8×8 skleniti že prejšnji minister za obrambo v letu 2004. Skratka, tudi v tem pogledu gre za dolgoročen projekt in ni mogoče zanemariti vseh njegovih razsežnosti. To še dodatno potrjuje, da je posamezni srednjeročni obrambni program predvsem usmerjevalni planski dokument in zaradi tega tudi očitke o dolgih dobavnih rokih vsekakor zavračam in s tem se verjetno strinjamo vsi, če ne javno, pa vsaj v sebi. Naj torej povzamem, da je z vidika vojaško-strateškimi in taktičnih odločite, odločitev za oborožitveni sistem, ki je v samem svetovnem vrhu, tako po varnosti kot tudi po taktično-tehničnih lastnosti povsem pravilna, tehtna in v celoti argumentirana. Če se spomnimo izredne seje na to temo, bi vas spomnil, da je državni zbor takrat večinsko podprl ugotovitve, da je minister omogočil nadzor nad porabo proračunskega denarja, saj smo se poslanci seznanili z vsemi podrobnostmi iz pogodbe. Minister prav tako ni zavajal državnega zbora in javnosti, saj je bila pogodba sklenjena v skladu z razpisnimi pogoji.     In še zadnje. Pogodba prinaša izjemno velike koristi za slovensko gospodarstvo. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je bil nakup opravičen in v skladu s temeljnimi razvojnimi programi slovenske vojske. V naši poslanski skupini smo veseli, da bomo z ustanovitvijo preiskovalne komisije in končnim poročilom enkrat za vselej ovrgli dvome in pomisleke opozicijskih poslank in poslancev, hkrati pa smo razočarani nad odločitvijo opozicije, ker ne želi parlamentarne preiskave razširiti še na obdobje od začetka izvajanja TRP, torej od leta 1994 do leta 2003, ko so se izvajali slavni nakupi 6×6. Naj omenim, da je bilo pri tem poslu podpisanih kar 26 pogodb in aneksov k pogodbam, nakup Falkona, ki ni bil nikoli predviden iz sredstev za obrambo, obnova tankov T55, tukaj se sprašujemo o sami smotrnosti obnove, podpisanih je bilo prav tako več pogodb, nakup havbic, ki so bile kasneje umaknjene iz uporabe, podpisanih cela vrsta pogodb, nakup vojaških letal Pilatus, ki danes ne služijo svojemu namenu. Včeraj na tisti oddaji, o kateri je prej kolega govoril, smo slišali še določene zadeve. In še in še bi lahko našteval. Ampak ne, opozicija noče teh nakupov vzeti pod drobnogled. Sprašujem se zakaj? Ampak mislim, da nam je odgovor jasen.