Pristojne službe niso pojasnile, zakaj kljub zadnji odločitvi Vrhovnega sodišča ilegalnega migranta Ahamada Šamija še niso deportirali na Hrvaško.
Danes je za zaprtimi vrati potekala seja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri so poslanke in poslanci skupaj s pristojnimi službami razpravljali o delovanju tujih obveščevalnih celic v Republiki Sloveniji v luči prisotnosti iranske vohunske mreže v Evropi ter njenega financiranja, pa tudi o primeru Šami oziroma stanju v konkretnem primeru po odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Predsednik komisije mag. Branko Grims je v izjavi za medije po seji dejal, da je bil neposreden povod za sejo današnje komisije aretacija, izvršena pred dobrim tednom dni na ozemlju Republike Nemčije, kjer so aretirali 10 pripadnikov iranske tajne službe in po nepotrjenih informacijah je vseh deset na seznamu tistih, ki so bili med prejemniki denarja, ki se je pral preko NLB. »Teh informacij nam službe danes niso mogle potrditi, dejali so, da bodo imeli dodatne stike s pristojnimi v naslednjih dneh, so pa povedali, da je bila v preteklih letih iranska tajna služba aktivna na ozemlju Republike Slovenije, da so bile zato tudi določene stvari zasežene in da so bili sprejeti določeni zaščitni ukrepi. Same podrobnosti o vsem tem pa na njihovo prošnjo ne morem podrobneje predstavljati,« je povedal mag. Grims. Dejal je, da je vseeno treba vedeti obe plati zgodbe glede iranskih obveščevalnih služb. »V minulih letih je bil problem s proliferacijo, to je z nabavo orožja za množično uničevanje, bodisi za iranski jedrski program in za takoimenovane snovi, ki imajo dvojni namen, za izdelavo določenega npr. kemijskega orožja, po drugi strani pa je znano, da se preko Irana financira šiitski del mednarodnega terorizma in da so nekatera združenja ali ustanove, nekatere politične stranke, kot jih oni razumejo, financirane ali podprte s strani Irana, in to ne le finančno, temveč tudi z orožjem,« je pojasnil mag. Grims. »Torej, ko govorimo o Iranu, tu ne gre le za klasično problematiko obveščevalnih služb, ampak tudi za zelo pomembno varnostno vprašanje,« je dejal predsednik KNOVS in dodal, da je tudi morebitno priznanje Palestine, česar poslanec osebno ne podpira, iz varnostnih razlogov, problematično, »saj je Hezbolah, ki je znan po izjemno radikalnih stališčih in nastopanju financiran in oborožitveno podprt prav s strani Republike Iran«.
Predsednik KNOVS je še dejal, da bo komisija v zvezi z obravnavano tematiko še zbrala določene informacije in v obsegu, kar bo možno, seznanila javnost, kajti na »probleme, s katerimi se sooča mednarodna javnost, tudi Republika Slovenija ni v nobenem primeru imuna.«
»Kot drugo točko smo obravnavali vračanje oziroma izročanje ilegalnih migrantov v države, iz katerih so prišli, v tem pogledu predvsem primer Ahmada Šamija. Glede na podatke, ki smo jih prejeli, se Ahmad Šami še vedno nahaja na ozemlju Republike Slovenije, ni več v bolnišnici, se prosto giblje, tako kot se je prej, policija pa ve, kje se nahaja,« je pojasnil mag. Grims. Povedal je še, da policija komisije ni podrobneje seznanila s tem, zakaj se postopka deportacije Ahamada Šamija ne izpelje do konca. Pri tem je mag. Grims še dodal, da je danes na seji komisije sodeloval zgolj predstavnik kriminalistične policije Branko Japelj, ne pa tudi ministrica za notranje zadeve ali državni sekretar na MNZ.
»Vsako vračanje migrantov je tudi varnostni problem, kar se je tragično izkazalo v mnogih državah na zahodu. Tudi Švedska in Nemčija sta se soočili z direktnim terorizmom, prav zaradi razloga, ko se posamezniki, ki se jim izreče ukrep, da se morajo vrniti v izvorno državo, ker niso upravičeni do azila, preden se tak ukrep uresniči kot odločba, skušajo bodisi skrivati in pri tem izvršijo določena kazniva dejanja, ali pa gredo direktno v terorizem,« je povedal mag. Branko Grims. Ob tem je dodal, da so se na seji komisije konkretno pogovarjali tudi o primeru problematičnega iranskega državljana, kjer je bilo vprašanje, zakaj imajo Iranci v Sloveniji pravico do azila, če v Iranu ni nobene vojne, niti ni nobenih sankcij, »a odgovora na to vprašanje nismo prejeli.«
Poslanec je še dejal, da je v interesu Slovenije, da se z vsemi državami, kjer prevladujejo demokratične sile, sodeluje in da bi ne bi bilo pri tem kakšnih okoliščin, zaradi katerih bi bila takšna država problematična z vidika varnostnih vprašanj.
