Afero Patria je treba v celoti raziskati

Posel z osemkolesniki je začela vlada Antona Ropa, osebe v pretežno interesni sferi LDS in SD  pa so od posla pričakovale ali dobile tako politične kot tudi gospodarske koristi. Poslanke in poslanci na današnji 20. redni seji obravnavajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave, ki se bo osredotočila na dogajanje v politično motivirani aferi Patria. Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave je na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije Državnemu zboru predložila skupina 31 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavila poslanka SDS Eva Irgl.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! 20. avgusta leta 2004 je Ropova vlada podpisala pismo o nameri za oklepnike 8X8 s podjetjem sistemska tehnika, katerega prvi človek je Zdenko Pavček, vidni član LDS. Tedanja Ropova je to storila brez razpisa, zaradi prijateljsko političnih navez, tako kot tudi še v marsikaterem drugem primeru. Posel je bil sklenjen na podlagi resolucije o splošnem in dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, sprejete v Državnem zboru let 2004 na predlog takratne vlade, ki jo je vodil gospod Anton Rop. Vendar pa akterjev očitno prvenstveno ni vodila želja in skrb o razvoju slovenske vojske, temveč očitno bolj pohlep po zaslužkih, ki naj bi sledili iz tega sklenjenega posla. Sosledje dogodkov je tisto, ki kaže, da so bili vsi posli skrbno načrtovani, predvsem pa so bili skrbno načrtovani zaslužki in prav zaradi zneskov, ki so bili v igri je ljudi iz kroga sistemske tehnike in LDS-a, potem, ko se jim je začel posel izmikati zajela velika panika. Epilog pa je bil potem seveda dosežen v obliki obtožbe Janeza Janše v dokumentarcu finske televizije. Tudi zato je potrebno v preiskovalni komisiji ugotoviti, ali držijo navedbe, da je Patria začela s pripravami za pridobivanje posla za kolesnike 8X8 v Sloveniji že leta 2003. Ne gre namreč zanemariti bistvenega dejstva, da v dokumentiranih navedba lahko preberemo, da naj bi Patria pred spremembo vlade leta 2004 že imela pokrita dva ključna politika v državi. Tedanjega predsednika Vlade Antona Ropa in tedanjega predsednika države gospoda dr. Janeza Drnovška. Med tem, ko z Janezom Janšo, kot takratnim predsednikom vlade ni mogla priti v kontakt. Skratka potrebno je ugotoviti, zakaj se pojavljata imeni nekdanjih ključnih politikov v dokumentih in zakaj je označeno, da ju Patria obvladuje, med tem, do Janeza Janše ne more priti.

Vendar pa je tukaj za bolj detajlno razjasnitev zgodbe potrebno vsekakor povedati še naslednji podatek.Leta 2003 je gospod Anton Rop gospodu Zdenku Pavčku za manj kot 2 milijona evrov prodal 80% delež Sistemske tehnike, ki so jo, kako zanimivo, pred tem sanirali davkoplačevalci s štirimi milijoni evrov. Zares prvovrstna manipulacija davkoplačevalcev na eni strani in odlična priložnost za bogatenje na račun drugih, na drugi strani. In to niso zgolj indici, na katere se izjemno radi sklicujejo nekateri mediji, ko je potrebno po partijski direktivi nekoga oblatiti, ker jim je prenevaren. Ampak gre preprosto za dejstva in ta govorijo o tem, da je takratni predsednik vlade na podlagi prijateljskih vezi omogočil nakup državnega podjetja pod ceno, saj očitno gospodu Pavčku, oziroma saj je očitno gospod Pavček želel priti do dobičkonosnih orožarskih poslov, s katerimi se najverjetneje ne bi okoristil le on sam, ampak po vsej verjetnosti tudi tisti, ki so mu omogočili, da kupi podjetje Sistemska tehnika, krepko pod ceno.

Posla z osemkolesniki, torej ni začela vlada Janeza Janše, kot se je želelo dolgo časa zavajati javnost, predvsem s strani takratnega poslanca Socialnih demokratov Milana M. Cvikla, ki je za svoje umazano delo v Aferi Patrija nato dobil dobro plačano službo v institucijah Evropske unije, ampak je ta posel speljala vlada Antona Ropa, na podlagi lastnega predloga izglasovanega v obliki resolucije v Državnem zboru, leta 2004. Spoštovani predsedujoči, jaz bi vas prosila, če lahko malo umirite moje kolege. Vem, da so nervozni, ampak jaz bi želela mirno to povedati do konca, če smem.

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Imam vtis, da je zaleglo in so se umirili.

EVA IRGL: Najlepša hvala. Posla z osemkolesniki torej ni začela vlada Janeza Janše. Prelomni trenutek v zadevi z oklepniki je nastopil v trenutku, ko so volivke in volivci največ svojih glasov na volitvah leta 2004 namenili prav stranki SDS, ki je tako prevzela vodenje države po dolgih letih kontinuiranega vladanja strank leve politične opcije. Vendar pa takrat nova vlada ni samo prevzela oblasti, temveč je med drugim želela narediti konec nekaterim ustaljenim vzorcem in praksam, ki pa so pod zdajšnjo oblastjo, žal, ponovno dobile svojo domovinsko pravico, zlasti v obliki klientelizma in korupcije. Naj omenim le Nacionalni preiskovalni urad, kjer je ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal sklenila posel s svojim prijateljem in mu omogočila, da na račun države finančno obogati svoj bančni račun. Pa na ministra Golobiča, zaradi katerega je odstopil najbolj visoko v javnosti kotiran minister te vlade, minister za gospodarstvo, dr. Matej Lahovnik, ker ni mogel več sodelovati v vladi, ki odkrito podpira, da podjetje Ultra, katerega solastnik je minister Golobič, posluje z državo, kar je v občem nasprotju z zakonom o integriteti. In še bi lahko nadaljevali, ampak da se vrnem nazaj.

Zlasti je bilo to, da želi Janševa vlada prekiniti s takšnim vzorcem političnega delovanja, vidno prav pri poslu z oklepniki, saj je Janševa vlada za razliko od Ropove vlade zahtevala transparentno izpeljan postopek izbire najboljšega in najugodnejšega ponudnika za izdelavo osemkolesnikov. Na podlagi dveh ponudb, ki sta jih pripravili podjetji Sistemska tehnika in Rotis je bilo izbrano slednje. Komisija je namreč po kriterijih, ki jih je imela kot ugodnejšo ponudbo, prepoznala prav ponudbo podjetja Rotis. In ta odločitev, ki je bila izpeljana transparentno in v skladu z zakonom, je znotraj gospodarsko kapitalskega lobije stranke LDS povzročila neverjetno paniko. Vendar pa se je v tem primeru zelo pokazalo, gospod Anderlič še nekaj, in to bistvenega, kaj se zgodi…

PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Gospod Anderlič, vi boste kasneje imel besedo. Vi boste kasneje imel besedo in boste lahko vse povedal, kar boste želel. Gospa Irgl, imate besedo.

EVA IRGL: Najlepša hvala. Torej, ob tej neverjetni paniki se je pokazalo še nekaj, kaj se zgodi, ko takšnim ljudem zapreš pot do državnih poslov. Kar naenkrat imajo izjemno velike težave, ker očitno lahko živijo in preživijo samo, če so povezani s posli od države, ki jih sklepajo izključno na podlagi prijateljskih političnih povezav. Naj spomnim samo na podjetje Mirage, ki je dobesedno izpuhtelo iz slovenskega trga, takoj, ko je vlada Janeza Janše ukinila avtomobilske nalepke. Prej pa je to podjetje finančno neverjetno obogatelo.

Maja 2007 je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki je imela za nalogo, da razišče domnevne nepravilnosti posla med Patrijo in njenim posrednikom v Sloveniji Rotisom ter Ministrstvom za obrambo. Njen vodja, že prej omenjeni nekdanji poslanec Socialnih demokratov, nato pa generalni sekretar Pahorjeve vlade, gospod Milan Cvikl je javnost, seveda skupaj z ostalimi opozicijskimi poslanici želel prepričati, da je vlada Janeza Janše z izborom finskega podjetja Patrija državo oškodovala za 50 milijonov evrov. Samo zato, ker na razpisu ni bil izbran njihov favorit, tesen sopotnik politične levice, gospod Zdenko Pavček. Zagotovo ostaja odprto vprašanje, kdo vse okoli takratne LDS bi se lahko okoristil preko tega več sto milijonov evrov vrednega orožarskega posla. Po nekaterih zelo verjetnih informacijah so bile vloge in finančni deleži provizij in nagrad tudi že dokaj natančno razdeljeni. Zato je potrebno ugotoviti, ali so osebe v pretežno interesni sferi LDS in SD od posla resnično pričakovale ali dobile tako politične kot tudi gospodarske koristi.

Seveda pa, ker je bil posel, ki ga je speljala Janševa vlada v zvezi z osemkolesniki transparenten in regularen in ker so ob tem padli zaslužki tistih, ki so si preko Sistemske tehnike obetali, je bilo potrebno podvomiti v to, da lahko kdo v tej državi sploh spelje transparentno posel, sploh glede na znane vzorce delovanja iz preteklosti. Zato je bil narejen sklep, da za svoja nameravana dejanja zaradi spleta okoliščin obtožijo politične tekmece. V ta namen je bil narejen skrbno izdelan scenarij z velikim finalom tik pred volitvami, v katerem je bil glavna tarča nekdanji predsednik vlade. Šlo je za strogo koordinirano zgodbo, ki so jo nekateri posvečeni novinarji napovedovali celo že vnaprej.

In zaradi prevelikih apetitov posameznikov iz kroga LDS in SD ter zaradi želje po ponovni osvojitvi oblasti, smo se znašli pred največjo afero in največjo obtožbo brez predstavitve dokazov, ki je kdajkoli doletela kakšnega tako visokega predstavnika politike v Sloveniji. Jazen Janša je bil kot takratni predsednik vlade in predsedujoči Svetu Evropske unije obtožen tako pred domačo kot pred tujo javnostjo jemanja podkupnine, brez dokazov in brez možnosti obrambe v obliki popravka in opravičila na finski televiziji. Tudi zato mora ta preiskovalna komisija, o kateri danes govorimo, ugotoviti ali so gospodarsko politični akterji afere Patria našli skupni interes s posameznimi nosilci javnih funkcij, kar je vodilo do njihovih skupnih in usklajenih dejanj, kar pa je imelo za cilj rušenje ugleda tedanje vlade tako v domači kot v tuji javnosti za vsako ceno.

Upam tudi, da bo novoustanovljena parlamentarna preiskava razčistila ali so slovenski akterji res pritiskali na finske preiskovalce naj oni vložijo obtožnico proti Janezu Janši, kar pa so finski preiskovalci zaradi pomanjkanja dokazov zavrnili in se je zaradi tega pisanje obtožnega predloga tako zavleklo, ker se je na vsak način želelo v to afero zvleči ime Janeza Janše, tako kot se je to že zgodilo tudi v aferi Sova, ampak se potem iz nje ni nič izcimilo. Za ustanovitev preiskovalne komisije smo se odločili, ker upravičeno na podlagi zapisov in sklepanj ter dogodkov, ki so se odvijali, sumimo, da so bili finski preiskovalci namerno zavedeni oziroma so jim bile namerno zamolčane poslovne, sorodstvene in politično kapitalske vezi akterjev, ki so želeli vplivati na preiskavo. To med drugim dokazujejo eklatantne laži predsednika protikorupcijske komisije, Draga Kosa na Finskem, katerih namen je bil izključno usmerjati preiskavo proti Janezu Janši.

V javnem interesu je, da se pokaže natančno in na podlagi dokazov, v kakšno vlogo je imel predsednik protikorupcijske komisije pri aferi Patria, zakaj je svoje pričanje na Finskem utemeljeval zgolj na podlagi govoric in ne dokazljivih domnev. V javnem interesu je tudi da na novo ustanovljena komisija ugotovi ali je Komisija za preprečevanje korupcije prekoračila svoja pooblastila, ali je v tem primeru Kosova komisija bila le pomoč za večjo verodostojnost pred finskimi kriminalisti, obenem pa za lažjo diskreditacijo Janeza Janše. Ti vendarle ne poznajo realne situacije v Sloveniji in ne vedo v kakšne afere od ponarejanja dokumentov do nezakonitega prisluškovanja je bil vpleten gospod Kos. In zato je takoj lažje verjeti nekomu, ki predstavlja organ, kot je protikorupcijska komisija. To mu pač daje, to moramo priznati, določeno težo. Seveda se pričakuje, da bo komisija lahko v teku parlamentarne preiskave vzpostavila stike s finskim parlamentom in tudi s finskimi institucijami, ki bi zagotovile, zaradi podatkov, ki jih komisija potrebuje, objektivno in natančno preiskavo te razvpite, umetno za potrebe leve politične opcije zrežirane afere Patria.

Dejstvo je, kot je že kolega Černač prej v uvodu omenil, da je afere treba raziskati, in to do konca. Sploh če je tisti, ki je bil javno obtožen prejemanja podkupnine, in to celo zgolj na podlagi črke J, ki naj bi kasneje celo predstavljala hrvaškega direktorja tovarne Đure Đakovića Bartola Jerković, takrat vodil državo, jo predstavljal v tujini in sploh če vemo, da je obtožba izbruhnila v javnost tik pred državnozborskimi volitvami. Namen je bil očiten, in tudi jasen. Diskreditacija in oblatenje imena Janeza Janše ter stranke SDS, ker so ji pač predvolilne ankete napovedovale ponovno zmago. In tako je prišlo do prevare. Ponovno.

Oblast je bila očitno za levico prevelika skušnjava, in ker ankete gospodu Borutu Pahorju niso kazale zmage, in ker se na oblast ni dalo priti na pošten način, ste raje tako, kot že v preteklosti sledili preizkušenim metodam. Tako ste nekoč na oblast prišli preko revolucije, v času tranzicije z obvladovanjem medijev in kapitala, pred zadnjimi volitvami pa z afero Patria. In tudi zato je ustanovljena ta preiskovalna komisija.

Prej sem rekla, da je afere treba raziskati. Ne, gospod Anderlič, to niso laži, to so dejstva, saj si lahko v kakšnem zgodovinskem učbeniku preberete, če meni pač ne verjamete, ker sem pač premlada, kajne?!
Prej sem torej rekla, da je afere treba raziskati, vendar tudi gleda na reakcije, ki jih zdaj slišim tukaj po dvorani, je pri nas očitno možno le-to, da se te afere lahko brez epiloga vlečejo in vlečejo v nedogled. In pri tem se nikomur ne zdi niti malo sporno, da nekateri prav posebej posvečeni novinarji lahko selektivno v javnost spuščajo razne indice, sume, insinuacije, na podlagi teh insinuacij pa delajo zaključke in vodijo svoje pisanje v smer, da se inkriminira osebo, še prej, preden karkoli rečejo institucije pravne države. In res je.

Predsednik države je imel prav, ko je dejal, da je v tem primeru na preizkušnji pravna država. Obtožni predlog v primeru Patrie, ki je prišel v javnost prej, kot naj bi ga dobili obtoženi, je polo pravne države, je v posmeh pravni državi, predvsem pa kaže na to kako močno sta dejansko pri nas še vedno prepleteni izvršna in sodna veja oblasti ter mediji. Po nekaterih informacijah zapisanih tudi v nekaterih medijih, naj bi obtožni predlog do uredništva Mladine prišel kar s strani samega ministra za pravosodje gospoda Aleša Zalarja, sicer tudi predsednika ljubljanskega odbora LDS. Res skrajno zanimivo, da tednik Mladina dobi obtožni predlog prej, kot ga dobijo tisti, ki naj bi jim bil namenjen. Sicer pa je vsebina obtožnega predloga, ki smo jo lahko brali v tej reviji, bolj nekakšen spisek želja političnih tekmecev iz levice in upokojenih uslužbencev Udbe kaj naj bi želeli storiti z gospodom Janezom Janšo ne pa opis domnevnih dejstev.

Urednik te revije, ki sem jo prej omenila, je v svojem uvodniku, zgolj na podlagi indicev zapisal, da ni več nobenega dvoma, da je nekdanji predsednik Vlade Janez Janša storil kaznivo dejanje. Pred vročitvijo obtožnega predloga, pred kakršnokoli obsodbo, pred razjasnitvijo domnev in sumov je novinar že naredil sodbo in obsodil. Tega niso storile institucije, ki so zato v neki pravni državi poklicane, ampak je to storil kar novinar, ki si je drznil vzeti v roke pravico do razsodbe. Čeprav brez dokazov, zgolj na podlagi nekih indicev.

Pred volitvami v Franciji so podtaknili afero sedanjemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Vendar pa je bila tam podtaknjena afera, zanimivo, zelo hitro raziskana in tudi zelo hitro zaključena. Vsi so se zavedali, da je za ohranitev pravne države in demokracije potrebno zadevo čim prej zaključiti in razčistiti. Tako se pač to dela v zdravih demokracijah. Pri nas ne. Tudi zato ne, ker očitno živimo še vedno v zgolj navidezni demokraciji. V interesu tistih, ki so ustvarili to afero in jo preko finske televizije lansirali v slovensko in mednarodno javnost je čim bolj to afero nategovati, jo vleči v naslednje volitve. Če še to ne bo dalo zadovoljivega rezultata, potem spet nove volitve. Zatorej ni slučaj, da je obvestilo okrajnega sodišča o obtožnem predlogu bilo objavljeno ravno danes, tri ure nazaj pred začetkom te točke dnevnega reda. Očitno mora levici na letošnjih lokalnih volitvah res izjemno slabo kazati. Upam, da bo afera Patria to kaj popravila.

Pri nas torej ne gre za to, da bi takšne podtaknjene afere raziskali. Pri nas gre predvsem zato, da se takšne podtaknjene afere drži čim več časa v javnosti, predvsem pa, da se ohranja dvom v poštenost osebe. Prav zaradi takšnih v nedogled trajajočih afer, katerih cilj je oblatiti političnega nasprotnika, ne glede na oprijemljivost dokazov, je potrebna ta nova komisija, ki jo danes ustanavljamo. Ne sme se nam namreč več zgoditi, da nekdo, v tem primeru glavni akterji afera Patria Drago Kos, Milan M. Cvikl, Blaž Zgaga in tako naprej, lahko zaradi političnih interesov, ki so jih pričakovali vrhovi na levici, preko lažnih navedb v pričevanjih finskim preiskovalcem blatijo določeno osebo, v tem primeru Janeza Janšo, ter jo prikažejo kot nemoralno in h korupciji nagnjeno osebo, ki naj bi v tem dotičnem primeru celo zlorabila funkcijo predsednika vlade za koruptivna dejanja. Kar neverjetno je, da lažnive navedbe na pričanju uporablja, kako ironično, prav predsednik protikorupcijske komisije. Tudi zaradi tega in zaradi vsega naštetega, in kar sem prej povedala, je potrebna ta komisija. Zato smo jo v Slovenski demokratski stranki tudi predlagali in zato jo bomo, seveda, tudi podprli. Najlepša hvala.