Afera fotokopiranje potrebuje epilog

Leto dni po izbruhu t.i. afere fotokopiranje  je očitno, da je šlo za politični konstrukt z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov. Pred letom dni, natančneje 03.02.2009, je bil kot uvod v afero fotokopiranje, v Dnevniku objavljen članek z naslovom Nov politični problem – fotokopirni stroj: Kaj so pred odhodom prejšnje vlade intenzivno fotokopirali v vladnem arhivu?. Zgodba se je stopnjevala naslednji dan, ko je bilo na STA objavljeno sporočilo z naslovom Cvikl nekdanjo vlado obtožuje kopiranja dokumentov, v katerem avtor navaja izjave generalnega sekretarja Pahorjeve vlade Milana M. Cvikla, da se je v času, ko sem vodil generalni sekretariat, masovno kopiralo arhive generalnega sekretariata, »/…/ da so bili fotokopirani zlasti osebni dosjeji nekaterih visokih politikov od leta 1945 naprej /…/«, da se je ob tem vstopalo v arhive s tajnimi dokumenti… Te navedbe je Cvikl naslednji dan na tiskovni konferenci še dodatno potrdil in dodal, da so se nezakonitosti nedvomno dogajale, da za to obstajajo dokazi ter da je zadevo že predal kriminalistom in informacijski pooblaščenki, poročilo o odkritjih pa bo obravnavala tudi vlada.
Seveda je takšne navedbe in težke obtožbe večina medijev v dobri veri povzemala.
Ob tem želim izpostaviti korekten odnos večine medijev, ki so mi omogočili, da sem lahko predstavil tudi »svojo plat medalje« in opozoril na izostanek kakršnihkoli konkretnih dokazov.
Kasneje se je afera fotokopiranje občasno »po potrebi« pogrevala vse do tedaj, ko je bilo s strani kriminalistične policije (tiskovna konferenca 24.9.09) jasno sporočeno, da ni nikakršne podlage za kazensko ovadbo.

Ker sem prepričan:
–    da v svobodni demokratični družbi nihče – še najmanj pa najvišji predstavniki vlade – nimajo pravice ljudi obtoževati kaznivih dejanj, brez da bi predložili kakršnekoli konkretne dokaze,
–    da je nujno, da se tako resne obtožbe, kot so bile Cviklove navedbe o kaznivih dejanjih uradnih oseb, ne ostanejo v zraku, temveč da se razjasnijo,
–    da je skrajni čas, da začno akterji političnih konstruktov za njih tudi polagati račune,
–    da je skrajni čas, da se pojasnijo dvomi o mojem korektnem in profesionalnem delu v generalnem sekretariatu vlade,

sem se po enem letu od izbruha afere odločil proti generalnemu sekretarju Pahorjeve vlade Milanu M. Cviklu vložiti tožbo in mu tako omogočiti, da dokaže svoje obtožbe.

Mag. Božo Predalič