8. september – Mednarodni dan pismenosti

Ženski odbor SDS Koroške regije meni, da bi morali v Sloveniji posebno pozornost nameniti dvigu pismenosti celotnega prebivalstva. Raziskave so namreč pokazale nezadostno stopnjo pismenosti osnovnošolskih učencev in odraslih. Še zlasti je pri odraslih pomanjkljiva funkcionalna pismenost, saj je nacionalna raziskava leta 1998 pokazala, da med 65 in 70 % odraslih Slovencev nima dovolj znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različna besedila, obrazci in slikovno prikazani podatki ter za vsakodnevno uporabo računskih operacij.

Nekdanji minister za šolstvo dr. Milan Zver je ob mednarodnem dnevu pismenosti nekoč zapisal, da bi moralo imeti branje v vsakem bralcu posebno mesto. Kot je še zapisal, ne moremo pričakovati, da bi učitelji materinščine sami postorili vse, da bi mladi dosegli ustrezno stopnjo funkcionalne pismenosti, da bi bili lahko kos sodobnim družbenimi razmeram, ampak je to stvar vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju, staršev, javnih delavcev ter intelektualcev. Šolsko ministrstvo je v minulem mandatu zato dalo širjenju zavesti o pomenu bralne in funkcionalne pismenosti v slovenski družbi ter njenemu doseganju prednostni pomen.

Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je določila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov je pismenost ključ za odpravo človekove nesreče, za uresničitev ugodnih možnosti za vse ljudi ter za svobodno in upanja polno prihodnost.

Prav v sodobni družbi sta branje in s tem neposredno povezana funkcionalna pismenost izjemno pomembna na vsakem koraku, v poklicnem in zasebnem življenju; dobro je znati izreči tisto, kar želimo in je pomembno za nas in druge: doma mami, očetu, sestri, dekletu, fantu, ženi, možu, v šoli sošolcem, učitelju, v službi šefu, prodajalki v trgovini… Poskrbeti zase pomeni prepoznavati pomembne informacije in jih znati izreči… B. Brecht je že pred časom dejal: »Knjiga je orožje – vzemi jo v roke!« Torej berimo, da bomo močnejši!

Kolikšna je pravzaprav moč besede?
Prava, neprava, zdaj in tukaj, danes, morda kdaj prepozno izrečena lahko povzroči vse, kar želimo, res vse – dobro in slabo, nežno in grobo, srečanja in slovesa…
Še vedno ostaja mnogo tega neuporabljenega – moč besede je močnejša, kot si lahko predstavljamo.

Alojz Ihan: Moč besede
Gre za skrivnost nastanka. Nekdo je moral prvi pokazati v žarečo kroglo na nebu in ji dati ime.
Morda je bil to res začuden vzklik, ampak bil je prvi.
Tisoči pred njim so že gledali svetlobo in se greli na toploti, nihče pa ni v tem zaznal presenetljivosti.
Samo on. Prvi… Zaradi čuta za izrednost.
In potem ostale besede. Iz vsake govori duh modreca, ki je zmogel videti neznano.
Vse so se čudežno zgostile iz njihovih presenečenj ter postale težke od vsebine in pomenov, ki jih komaj kdo še sluti.
V tem je ravno fantastičnost: človek izgovarja tisočkrat več, kot namerava,
In sliši tisočkrat manj, kot je izgovorjeno.
V neuporabljenih globinah pa prebivajo duhovi.
To je njihova glasba, njihovo večno zadoščenje stvarem, ki so jih iztrgali iz niča.