V svojem predstavitvenem govoru je poudaril, da mora Slovenija izboljšati konkurenčnost in ustvariti pogoje za višjo gospodarsko rast. Ocenil je, da je trenutna gospodarska rast okoli dveh odstotkov sicer solidna, vendar premalo ambiciozna. Izpostavil je potrebo po večji produktivnosti, več zasebnih investicijah ter večji podjetnosti ljudi.
Posebej je opozoril na visoko davčno obremenitev dela v Sloveniji, predvsem pri višjih dohodkih, kar po njegovem mnenju zmanjšuje konkurenčnost države. Kritičen je bil do dodatnih obremenitev v zadnjih letih, med drugim do uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, prispevka za dolgotrajno oskrbo ter višje obdavčitve podjetij in normirancev. Poudaril je tudi, da so ljudje zaradi neusklajevanja dohodninske lestvice z inflacijo plačevali višjo dohodnino.
Opozoril je na rast javnofinančnega primanjkljaja in izdatkov države ter izrazil zaskrbljenost zaradi napovedi Evropske komisije, da bi slovenski primanjkljaj lahko presegel mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Po njegovih besedah je nujno sprejeti ukrepe za stabilizacijo javnih financ in spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije. Poudaril je, da mora ministrstvo za finance zagotavljati stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance ter makroekonomsko stabilnost države.
Napovedal je pripravo rebalansa proračuna in postopno zmanjševanje javnega dolga. Ob tem je dejal, da bo vse ukrepe presojal tudi z vidika njihovega vpliva na fiskalno vzdržnost. Med ključnimi ukrepi je izpostavil razbremenitev dela, spremembe dohodninske lestvice, ukinitev najvišje 50-odstotne davčne stopnje ter uvedbo dodatnih olajšav za mlade do 29 let.
Predlagal je tudi uvedbo družinske dohodnine, ki bi omogočila skupni informativni izračun za družine, ter poenostavitev davčnih postopkov in pavšalne obdavčitve določenih dejavnosti. Napovedal je nadaljnje spodbujanje investicij, raziskav, razvoja, digitalizacije in avtomatizacije ter poudaril pomen večjih zasebnih investicij in razvoja kapitalskega trga.
Dotaknil se je tudi učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev, upravljanja javnega dolga in ustanovitve demografskega sklada, v katerega bi prenesli državno premoženje. Na področju bančnega sistema pa je izpostavil željo po večji dostopnosti bančnih storitev tudi v manjših krajih ter napovedal poenostavitve davčnih postopkov, ki so po njegovih besedah danes pogosto prezapleteni in nerazumljivi.
Odbor za finance je po predstavitvi kandidature mag. Andreja Širclja za ministra za finance njegovo kandidaturo podprl z 9 glasovi za in 4 proti.