35 let Manevrske strukture narodne zaščite: Obeležje za vizualno opazovalno postajo na Paškem Kozjaku

Strmec nad Dobrno, 17. maj 2025 – Ob 35. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je na Paškem Kozjaku potekala slovesnost z odkritjem spominskega obeležja v čast vizualni opazovalni postaji, ki je med osamosvojitveno vojno odigrala pomembno vlogo pri obrambi domovine. Dogodek je bil posvečen enemu najpomembnejših zgodovinskih obdobju Slovencev – času, ko si je naš narod “pisal sodbo sam”, kot je poudaril slavnostni govornik Janez Janša, nekdanji obrambni minister in predsednik SDS:

“Mesto, kjer prvič po treh desetletjih in pol stoji, mislim da, prvo obeležje v spomin na več kot dva tisoč pripadnikov Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitvene vojne predstavljali naše »žive radarje«. Nastajajoča Slovenska vojska ni imela tehnike, s katero bi lahko spremljali situacijo na nebu, in to so nadomeščali tisti, ki so bili, kot je rekel prej gospod brigadir, na 140 opazovalnicah, od koder so nam javljali možnosti ali pa nevarnosti zračnih napadov. Danes, v svetu umetne inteligence, si je težko predstavljati tiste čase, ampak uporabljali smo tisto, kar smo imeli – in v seštevku se je potem pokazalo, da smo bili uspešni.”

Slovenski čas prelomnih odločitev

“Praktično vsi narodi, ki imajo lastno državo, imajo nek čas, ki jih je zaznamoval. Za Slovence je bil to čas osamosvojitve,” je v svojem nagovoru povedal Janez Janša. Spomnil je na enkratno enotnost slovenskega naroda, ki se je izkazala na plebiscitu decembra 1990 in v obrambnih pripravah, ki so sledile.”

MSNZ, ustanovljena kot odgovor na razoroževanje Teritorialne obrambe s strani jugoslovanskih oblasti, je bila tisti zgodovinski obrambni steber, ki je omogočil, da je Slovenija svojo pot v samostojnost začela odločno in organizirano. Na Paškem Kozjaku je v času vojne delovala vizualna opazovalna postaja – ena izmed 140 tovrstnih opazovalnic po Sloveniji. Te so delovale kot “človeški radarji”, ki so spremljali premike Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in omogočili pravočasno odzivanje.

Janša je poudaril, da ima zgodovina slovenskega osamosvajanja tudi empirične dokaze o enotnosti naroda. “Ko smo Slovenci glasovali za lastno državo, smo imeli v mislih demokratično in civilizirano družbo,” je dejal. Poudaril je tudi, da je v vojni za samostojnost izjemnega pomena prav njena kratkost – manj kot je bilo žrtev, večji je bil uspeh:

“Približno tisoč let in več naše zgodovine je postopoma izoblikovalo nacijo, ki je pred še ne tridesetimi leti postala odločna in samozavestna država. Imamo različne dogodke, ki se jih spominjamo. Predniki so krvaveli po bojiščih doma in širom Evrope – pogosto za tuje interese. Imamo dogodke, ki nas opominjajo. A nimamo nikoli več časa, kot je bil čas slovenske osamosvojitve – čas, ki se je oblikoval v vrednotno središče slovenskega naroda, zaznamovan z izjemno enotnostjo. Če pogledamo po svetu, skoraj vsak narod z lastno državo ima neko obdobje, ki jih je zaznamovalo, ki jih je odločilno oblikovalo. Za Slovence je to nedvomno čas osamosvojitve. To je bil čas, ki nas je združil. Čas, ko je narod – enkrat v zgodovini – sam pisal svojo sodbo, na plebiscitu. To je bil čas, za katerega imamo empirični dokaz, da smo bili enotni. In vse, kar je sledilo – tudi vojna za Slovenijo – je bil čas brez preliva bratovske krvi, čas enotnosti, čas poguma. Čas, iz katerega bi morala vsaka oblast, ki vodi to državo, črpati moč in navdih za prihodnost.”

Dogodka so se udeležili številni domačini, predstavniki veteranskih organizacij, člani Združenja VSO, praporščaki in učenci OŠ Dobrna, ki so v sodelovanju z Veselimi Vižarji, Kvintetom Orkestra Slovenske vojske ter domačim župnikom Milanom Strmškom, ki je daroval mašo za domovino, sooblikovali čustveno in dostojanstveno slovesnost.

Slavnostni dvig slovenske zastave je izvedla Gardna enota Slovenske vojske, spominsko obeležje pa sta odkrila Janez Janša in Martin Brecl, župan Občine Dobrna, ki je bil tudi med govorniki.

Slovesnost je organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) – Zahodna Štajerska, v sodelovanju z Občino Dobrna, kar ponovno dokazuje, kako pomembno je sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, veteranskimi organizacijami in posamezniki, ki negujejo spomin na ključne trenutke slovenskega naroda.