30 let sestanka akterjev MSNZ

7. septembra 1990 so se v koči na Pristavi nad Stično sestali ključni akterji takratnega obrambno-varnostnega sistema Janez Janša (sekretar za ljudsko obrambo RS 1990), Igor Bavčar (sekretar za notranje zadeve RS 1990), Tone Krkovič (načelnik oddelka Ljudske obrambe občine Kočevje; poveljnik specialne brigade MORiS), Vinko Beznik (poveljnik specialne policijske enote) in Jože Kolenc (namestnik poveljnika posebne enote milice RSNZ) ter analizirali položaj in dotakratne ukrepe ter dorekli globalni načrt delovanja narodne zaščite, v katerega je bila, kot neločljivi del, vključena tudi slovenska policija. Predstavljena sta bila tudi predlog vojnega načrta in organizacijska shema MSNZ. Na podlagi teh predlogov, načrtov in kart, so bili pripravljeni dokumenti tudi za pokrajinski nivo delovanja MSNZ.

Janez Janša je konec avgusta in v začetku septembra 1990 izdal dokument možnih situacij v katerih bi prišla v poštev delna ali popolna uporaba maneverskih enot NZ v Republiki Sloveniji, ki so ga uporabili kot smernice za pripravo osnovnega vojnega načrta MSNZ. Podlaga za pripravo Direktive za uporabo Maneverske strukture narodne zaščite so bili tudi zbrani obveščevalni podatki, ki so omogočili pripravo ocen vzrokov in možnosti za delovanje JLA v Sloveniji.

Takratni minister za obrambo Janez Janša v knjigi Premiki septembrske dogodke iz Pristave nad Stično opisuje tako: »Kljub pomanjkanju časa in obremenjenosti z množico drugih vsakdanjih opravil, smo se z Igorjem Bavčarjem, Tonetom Krkovičem (načelnik NZ), Jožetom Kolencem (PEM) in Vinkom Beznikom (SEM) v začetku septembra 1990 za dan umaknili na Pristavo nad Stično. Tone Krkovič je pripravil predlog vojnega načrta MSNZ, dokončne organizacijske sheme MSNZ in drugih ukrepov na podlagi navedenega dokumenta. Na sestanku na Pristavi smo analizirali položaj in dotakratne ukrepe ter dorekli globalni načrt delovanja narodne zaščite, v katerega je bila kot neločljivi del vključena tudi slovenska policija. Tone Krkovič je po tem sestanku z nekaterimi sodelavci izdelal potrebne dokumente in delovne karte. Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij teritorialne obrambe. Izdelani so bili podrobni načrti za posamezna skladišča in druge objekte. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JA junija 1991 potrdili tudi v praksi.«

Sestanek na Pristavi se je zapisal v zgodovino slovenstva, saj je bil na njem sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje državnega osamosvajanja. V Direktivi za ravnanje MSNZ je bila jugoslovanska armada tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Vsebina direktive je bil tajni bojni načrt, ki je bil v osnovi realiziran v času osamosvojitvene vojne leta 1991, ko smo se vojaško ubranili pred agresorsko JLA. Načrti glavnih akterjev vzpostavitve MSNZ iz Pristave so zavarovali slovensko osamosvojitev in omogočili samostojno ter suvereno državo slovenskega naroda.