30.000 evrov za obeležje s Titovo podobo in zvezdo na Okroglici

Postavljanje spomenika nečemu ali nekomu, kar oziroma ki objektivno velja za ključnega razdvojevalca duhov in odpira še nezaceljene rane mnogoterih človeških usod, ni primerno. Novogoriško Območno združenje borcev za vrednote NOB bo v sodelovanju z občinami Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba, Miren – Kostanjevica, Brda in Kanal na Okroglici postavil obeležje s Titovo podobo in rdečo peterokrako zvezdo. Spomenik naj bi se postavilo ob 60. obletnici množičnega zborovanja na Okroglici v spodnji Vipavski dolini 5. in 6. septembra 1953, ki se ga je udeležilo 300.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije in na katerem je govoril takratni jugoslovanski predsednik Josip Broz – Tito. Zborovanje na polju v dolini potoka Lijak je bilo povezano z reševanjem tržaškega vprašanja ter priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji.Postavitev obeležja bo stala 30.000 evrov, kar je v času gospodarske krize, v kateri se nahajamo, med prebivalci Goriške sprožilo veliko polemike. Kot pojasnjujejo na Območnem združenju borcev za vrednote NOB v Novi Gorici bodo na ploščadi poleg obeležja omenjeni tudi drugi pomembni dogodki iz zgodovine Vipavske doline, in sicer prva omemba Gorice in Solkana leta 1001, ustanovitev TIGR-a na Nanosu, prva slovenska vlada v Ajdovščini, šempaški tabor, Kidričev govor na Lijaku kmalu po vojni, Tolminski punt in Titov govor na Okroglici. Med prebivalci pa je slišati deljena mnenja. Nekateri menijo, da je glavni namen postavitve obeležja poveličevanje povojnega komunističnega režima, s čimer bodo povzročena nova razdvajanja naroda.Mag. Tomaž Slokar, vodja svetniške skupine SDS v Mestnem svetu Mestne občine Nova Gorica, je v zvezi s postavitvijo obeležja na Okroglici povedal: »Slovenija se nahaja v globoki moralni in gospodarski krizi. Smo na točki, kjer pade ali obstoji celoten vrednostni sistem človečanskih vrednot, demokracije in svobode posameznika.Dejanje postavitve obeležja, ki je formalno sicer predstavljeno kot obeležje spominu na zborovanje za pravično zahodno mejo (nekateri zgodovinarji vedo povedati, da sta bila takrat Gorica in Trst žal že izgubljena), dejansko pa po oceni mnogih predstavlja spomenik nečemu ali nekomu, kar oziroma ki objektivno velja za ključnega razdvojevalca duhov tudi današnje demokratične Republike Slovenije in se s tem bolj ali manj namerno odpirajo še nezaceljene rane mnogoterih človeških usod, po našem trdnem prepričanju ni primerno. Dokler demokratična Republika Slovenija ne uspe na minimalnem imenovalcu poenotiti enotne spomenice in s tem odnosa do vseh oblik totalitarnega zla, do takrat lahko na institucionalni ravni, to pa so država in lokalne skupnosti, skupaj praznujemo, se spominjamo in obeležujemo tiste dogodke in dosežke, ki so absolutno skupni vsem in nas kot narod združujejo ter pomagajo k boljši in bolj razumevajoči družbi. Za boljšo in bolj razumevajočo družbo je nujno, da dostojno pokopljemo vse svoje od totalitarizmov pokončane žrtve (kako občutljiv odnos imamo Slovenci recimo do dogodkov v Srebrenici, kjer nihče ne razpravlja o tem, ali je nekaj zločin ali ne in nikomur ne pade na pamet, da bi karkoli opravičeval) in jim postavimo skupen spomenik “Našim mrtvim” ter da v izobraževanje naših otrok vpeljemo oglede vseh naših javnih in tudi tistih še ne urejenih morišč in grobišč padlih talcev, nedolžnih ljudi, vojakov na eni ali drugi strani – Huda jama, sveti Urh, Teharje in drugam.«Mestni odbor SDS Nova Gorica