23. avgusta obeležujemo Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

V opomin, da se organiziran zločin pod vodstvom komunistične partije in Josipa Broza ne bi nikoli več ponovil, in spomin na sto tisoče žrtev organiziranega nasilja, objavljamo dokumentarec hrvaške nacionalne televizije z naslovom: “Jugoslovanske tajne službe”. Dokumentarna nanizanka, ki jo je hrvaška nacionalna televijzija začela predvajati 2. aprila 2012, skozi deset delov prikaže vso razsežnost komunističnega zločinskega režima, še posebej likvidacije, ki so se dogajale med in po drugi svetovni vojni. Avtorji oddaje postrežejo z dokumenti, ki nedvoumno dokažejo, da so likvidacije izvajale divizije t.i. Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) pod neposrednim vodstvom Josipa Broza.Poveljniki slovenskih divizij KNOJ-a imajo danes status “narodnih herojev”. Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in za 23. avgust določil Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil namreč leta 1939 podpisan pakt o nenapadanju in o delitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Pakt, ki je sicer bolj znan kot pakt Ribbentrop – Molotov in predstavlja pravno-formalno obliko kolaboracije komunistične Sovjetske zveze z nacizmom, je tedanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek opisal kot “dogovor dveh najslabših oblik totalitarizma v vsej človeški zgodovini.”2. del: Krvave sledi svobode Aprila 1941 so na podlagi istega pakta in po direktivi Komunistične internacionale (Kominterne, ki jo je leta 1919 ustanovil Lenin) slovenski komunisti ustanovili Protiimperialistično fronto.Njeno ustanovitev danes praznujemo kot državni praznik “upora proti okupatorju.”3. del: Obračun s sovražniki naroda V resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu Evropski parlament med drugim izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju. Poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave ter obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave, zato poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb. 4. del: Past za gverilce Evropski parlament je prepričan, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje ter poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega/spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov. 5. del: Udarec Titove pesti Prepričan je, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.6. del: Revolucija žre svoje otroke Celotna resolucija je na voljo na spletni strani Študijskega centra za narodno spravo.7. del: Oko za oko Podobno celovite dokumentarne oddaje slovenska nacionalna televizija ni posnela in predvajala nikoli.8. del: Gverilske skupine na ozemlju Jugoslavije  9. del: Prezgodnja neodvisnost 10. del: Po Titu – Tito Vir posnetkov