23. avgust – dan ko sta se Hitler in Stalin odločila, da bosta Evropo razdelila v dve interesni sferi
torek, 23. 8. 2011Resolucija EP: Končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, je sprava, ki pa jo je mogoče doseči le s priznanjem odgovornosti in prošnjo za odpuščanje. Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel 2. aprila 2009, je za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov razglasila 23. avgust. Leta 1989 se je namreč na ta dan zbralo približno dva milijona ljudi, ki so se prijeli za roke in naredili več kot 600 kilometrov dolgo človeško verigo, ki je povezala tri baltiške države – Estonijo, Latvijo in Litvo. Tako so svet spomnili na 50. obletnico pakta Molotov-Ribbentrop, s katerim sta si dva avtokratska voditelja totalitarnih režimov razdelila Evropo in s katerim so bili mnogi evropski narodi zapisani izbrisu.
Pakt, poimenovan po zunanjih ministrih Stalina in Hitlerja, je bil sicer pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, podpisan je bil 23. avgusta 1939, le teden dni pred začetkom druge svetovne vojne. Vseboval je tudi tajno klavzulo, ki je določala interesno in vplivno območje obeh držav v Evropi: neodvisne države kot so Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Romunija je razdelila v nacistične in sovjetske interesne sfere. Množični izgoni, umori in zasužnjevanja, ki so bili storjeni v okviru stalinistične in nacistične agresije, spadajo v kategorijo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki po mednarodnem pravu ne zastarajo. 23. avgust nam je zato vsem opomin na zgodovinski dan, ko sta dva totalitarna režima sklenila zavezništvo in skupno sodelovanje pri moriji svetovnih razsežnosti.
Poslanska skupina SDS je leta 2009 predlagala, naj državni zbor sprejme Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. S tem bi se tudi Slovenija pridružila obsodbi nedemokratičnih režimov, ki so pogubili več deset milijonov nedolžnih človeških življenj – otrok, žensk, ostarelih, pripadnikov nezaželenih slojev, ver ali narodnosti, … Na zahtevo so se ostro odzvale stranke tranzicijske levice, kar je bilo nerazumljivo, še posebej v luči dejstva, da so vsi evropski poslanci iz Slovenije (tudi evropski poslanci SD, LDS in Zares) v Evropskem parlamentu glasovali za resolucijo. Z zavrnitvijo sprejema resolucije, ki predstavlja skupno evropsko politiko pri obsodbi totalitarizmov in avtoritarnih režimov, je tako Slovenija zamudila še eno “evropsko” priložnost, tranzicijska levica pa je ponovno dokazala, kakšne vrednote jo vodijo v njenem delovanju. Odlikovanje nekdanjega šefa tajne politične policije Udbe Tomaža Ertla s strani predsednika države dr. Danila Türka, poimenovanje ene od ljubljanskih ulic po komunističnem diktatorju, sta zgolj dva zgovorna dokaza o tem.
Drugače kot v krogih slovenske vladajoče elite, pa je v Evropski uniji stališče glede vseh totalitarizmov jasno. Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding je ob današnjem dnevu spomina tako med drugim dejala: “Totalitarni režimi predstavljajo zanikanje človeškega dostojanstva in kršitev temeljnih človekovih pravic naših družb, ki temeljijo na demokraciji in pravni državi. /…/ Vsaka žrtev kateregakoli totalitarnega režima ima enako človeško dostojanstvo in si zasluži pravico, spomin in priznanje s strani nas vseh. Na ta dan bi morali biti vsi Evropejci združeni v spominu na vse žrtve grozodejstev in zločinov vseh vrst totalitarnih režimov. Medtem ko teh žrtev ne moremo oživiti, pa današnji dan predstavlja priložnost za razmislek in iskanje naukov teh uničujočih obdobij v evropski zgodovini.”
Vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji že tretje leto obeležuje Študijski center za narodno spravo. Letos bodo slovesnost pripravili v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Mestno občino Ptuj, Minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla in Društvom izobražencev Viktorina Ptujskega.
Pakt, poimenovan po zunanjih ministrih Stalina in Hitlerja, je bil sicer pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, podpisan je bil 23. avgusta 1939, le teden dni pred začetkom druge svetovne vojne. Vseboval je tudi tajno klavzulo, ki je določala interesno in vplivno območje obeh držav v Evropi: neodvisne države kot so Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Romunija je razdelila v nacistične in sovjetske interesne sfere. Množični izgoni, umori in zasužnjevanja, ki so bili storjeni v okviru stalinistične in nacistične agresije, spadajo v kategorijo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki po mednarodnem pravu ne zastarajo. 23. avgust nam je zato vsem opomin na zgodovinski dan, ko sta dva totalitarna režima sklenila zavezništvo in skupno sodelovanje pri moriji svetovnih razsežnosti.
Poslanska skupina SDS je leta 2009 predlagala, naj državni zbor sprejme Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. S tem bi se tudi Slovenija pridružila obsodbi nedemokratičnih režimov, ki so pogubili več deset milijonov nedolžnih človeških življenj – otrok, žensk, ostarelih, pripadnikov nezaželenih slojev, ver ali narodnosti, … Na zahtevo so se ostro odzvale stranke tranzicijske levice, kar je bilo nerazumljivo, še posebej v luči dejstva, da so vsi evropski poslanci iz Slovenije (tudi evropski poslanci SD, LDS in Zares) v Evropskem parlamentu glasovali za resolucijo. Z zavrnitvijo sprejema resolucije, ki predstavlja skupno evropsko politiko pri obsodbi totalitarizmov in avtoritarnih režimov, je tako Slovenija zamudila še eno “evropsko” priložnost, tranzicijska levica pa je ponovno dokazala, kakšne vrednote jo vodijo v njenem delovanju. Odlikovanje nekdanjega šefa tajne politične policije Udbe Tomaža Ertla s strani predsednika države dr. Danila Türka, poimenovanje ene od ljubljanskih ulic po komunističnem diktatorju, sta zgolj dva zgovorna dokaza o tem.
Drugače kot v krogih slovenske vladajoče elite, pa je v Evropski uniji stališče glede vseh totalitarizmov jasno. Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding je ob današnjem dnevu spomina tako med drugim dejala: “Totalitarni režimi predstavljajo zanikanje človeškega dostojanstva in kršitev temeljnih človekovih pravic naših družb, ki temeljijo na demokraciji in pravni državi. /…/ Vsaka žrtev kateregakoli totalitarnega režima ima enako človeško dostojanstvo in si zasluži pravico, spomin in priznanje s strani nas vseh. Na ta dan bi morali biti vsi Evropejci združeni v spominu na vse žrtve grozodejstev in zločinov vseh vrst totalitarnih režimov. Medtem ko teh žrtev ne moremo oživiti, pa današnji dan predstavlja priložnost za razmislek in iskanje naukov teh uničujočih obdobij v evropski zgodovini.”
Vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji že tretje leto obeležuje Študijski center za narodno spravo. Letos bodo slovesnost pripravili v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Mestno občino Ptuj, Minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla in Društvom izobražencev Viktorina Ptujskega.
Osrednji govornik bo predsednik SAZU akademik prof. dr. JOŽE TRONTELJ,
sledilo pa bo predvajanje dokumentarnega filma ORMOŠKI PETRIČEK,
ki govori o otrocih iz koncentracijskega taborišča OZNE Strnišče pri Ptuju.
VLJUDNO VABLJENI K UDELEŽBI!
Več o obeležitvi spominskega dne si lahko pogledate na posnetkih z včerajšnje novinarske konference Študijskega centra za narodno spravo, na kateri je direktorica Študijskega centra mag. Andreja Valič med drugim poudarila, da spravni proces v Sloveniji zaostaja, da pa bo slej ko prej moral steči. Predvsem se bo po njenih besedah ta proces moral odviti na področju pravne države, izobraževanja in zgodovinopisja.