12. redna seja DZ – vprašanja poslank in poslancev

Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal na vprašanje opozicije o predlaganih reformah: Vprašanja sem vesel, ker se nanaša na ključno temo. Vesel sem tudi, da ne sprašujete več o cerkvenem premoženju kot že nekajkrat prej. Dejstvo je, da je pogled na reforme različen, vendar pa nikakor ne bi mogli trditi, da je javnost proti reformam. Večino tega, kar je vlada dala v okvir gospodarskih in socialnih reform, je Slovenska demokratska stranka, pa tudi druge stranke, ki so v koaliciji, zagovarjala pred volitvami in zanje dobila podporo na volitvah. Vse to je zapisano v koalicijski pogodbi. Preko 90 odstotkov vsebine tega okvira je hkrati tudi vsebina koalicijske pogodbe, ki je dobila podporo v edini, demokraciji verodostojni anketi – to so volitve. In s to podporo gre vlada naprej. Javno mnenje merimo tudi sproti. Od samega začetka razprav o potrebi reform se ni bistveno spreminjalo. Prek 75 odstotkov ljudi v Sloveniji meni, da so reforme potrebne, mnenja v zvezi z nekaterimi ukrepi pa so deljena. Še zdaleč ne v zvezi z večino ukrepov in še zdaleč ni javno mnenje proti potrebnim spremembam. Ali so ti ukrepi nujni, je odvisno, kako na stvari gledamo. Lahko ničesar ne naredimo, lahko ravnamo tako, kot so ravnale vlade v preteklosti, vendar se bomo potem znašli v razmerah, ko bo treba izvajati spremembe v bistveno bolj neugodnem položaju in v bolj neugodnem ozračju. Lahko pogledamo čez mejo v sosednjo Italijo; ker so se izogibali reformam, bo gospodarska rast v tej državi letos pod enim odstotkom. Vidimo, kako so se ali se s težavo lotevajo reform v Nemčiji, ki je gospodarska velesila in ključen gospodarski faktor v Evropi. Danes morajo sprejeti bistveno strožje, kot bi bilo potrebno, če bi se reform lotili pred tremi ali štirimi leti ali takrat, ko je kancler Schroeder to predlagal prvič. Kar zadeva nasprotovanja nekaterim ukrepom, ta deloma izhajajo iz tega, ker ljudje pač različno razmišljamo, kar pa je povsem legitimno. Deloma zato, ker dosedanja razprava še ni šla v podrobnosti. To se bo zgodilo v naslednji fazi, ko bodo posamični ukrepi predlagani, deloma pa izvirajo nasprotovanja tudi zaradi tega, ker so te predloge vzeli izključno politično in nekatere stranke iz opozicije iz teh predlogov ustvarjajo protivladno politiko, kar je sicer povsem legitimno, kar se dogaja povsod, ne samo pri nas. Ni pa pravično, da sepotem skrivajo za civilno družbo ali sindikati. Tudi ni pravično, da se govori, kako so sindikati v Ljubljani zbrali 40 tisoč ljudi, kajti, prvič, število udeležencev ne drži, in drugič, ni šlo samo za sindikalno akcijo; vaša stranka je bila soorganizator te akcije. Tu je časopis Socialnih demokratov iz Celja z velikim pozivom na shod v Ljubljani. Bom prebral. Takole piše: “Pozivamo člane in simpatizerje stranke Socialnih demokratov, da se udeležijo protestnega shoda proti vladni politiki, ki bo v soboto, dne 26. novembra 2005, v Ljubljani. Prevoz je brezplačen. Protestni shod bo trajal predvidoma pol ure. Dobimo se na postaji v Celju ob tej in tej uri.” Podpis: Andreja Rihter, podpredsednica Socialnih demokratov. Toliko o nepolitičnem shodu in o tem, zakaj vlada ne upošteva socialnih partnerjev. Mi upoštevamo socialne partnerje, upoštevamo tudi opozicijo. Dvakrat smo predlagali pogovor s predsedniki parlamentarnih strank, bili ste prisotni. Na prvem pogovoru smo celotni sestav seznanili z okvirom reform; ni bilo možno razpravljati, češ da se še niste seznanili z vsebino. Na drugem sestanku je bila razprava o enem ukrepu od sedemdesetih; ostali pa, kot da jih ni. Vlada bo torej nadaljevala po pot, kakršno je začela, se pravi, trdno smo odločeni, da bomo te reforme uresničili, vendar smo se hkrati odločili, da tisti del reform, ki je najbolj občutljiv, skušamo, kolikor je možno, uskladiti znotraj ekonomsko socialnega sveta, ker je prostor dialoga med socialnimi partnerji organiziran. Vlada je že poslala izhodišča za dialog vsem, ki sodelujejo v teh pogovorih, v okviru ekonomsko socialnega sveta. To smo povedali na samem začetku, desetkrat ponovili, tako da tega ni treba desetkrat spraševati. Ne pričakujemo, da bo možno popolnoma vse uskladiti in da je možno nekatere premike narediti tako, da bo podpora stoodstotna. To pozivanje me spominja na leto 1991, ko je bilo prav tako rečeno, da potrebujemo vse izračune, preden se osamosvojimo in da se je treba zmeniti z Beogradom, ker sicer ne bomo pristali na osamosvojitev; to je bilo stališče nekaterih strank, pa čeprav smo vedeli, da se z Beogradom nikoli ne bomo zmenili in da vseh izračunov vnaprej ni možno imeti. Zdaj gre za nekoliko podobno stvar. Sam bi, če moje besede ne prepričajo, poskušal spoštovanega gospoda poslanca prepričati z besedami njegovega predsednika, gospoda Pahorja, ki je zelo dobro odgovoril na to vprašanje, ki ste ga zastavili. Dejal je naslednje: “Če se bo vlada skušala reformam izogniti zato, ker bo pri socialnih partnerjih na začetku tega dialoga naletela na neko nasprotovanje in jih bo videla kot oviro za uveljavitev reform in se bo reformam skušala izogniti, bo naredila veliko napako.” Predsednik Socialdemokratov, Borut Pahor v oddaji Dogodki in odmevi na Radiu Slovenija, nato pa še v Primorskih novicah: “Ne smemo podleči skušnjavi, da bi se reformam uprli.” Upam, da bo to mnenje spoštovano. V Večeru gospod Pahor sodi, da se mnogi ne zavedajo nujnosti reform in da bodo Socialdemokrati po svojih močeh prepričevali ljudi, da so potrebne. Gospod Pahor v Magu: “Menim, da je zrela opozicija soodgovorna za ustvarjanje družbenega ozračja, ki bo legitimiziralo nujnost sprememb.” Torej, pričakujem spoštovani gospod poslanec, da če vas jaz nisem prej prepričal, so vas sedaj besede vašega lastnega predsednika. —————– Poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je postavil vprašanje o Uradu za preprečevanje pranja denarja. “Ustanovljen je bil 1.1.1995 na čelu z gospodom Stroligom, ki ga vodi od takrat naprej do danes. Do danes nismo doživeli niti ene pozitivne rešitve, zadeve, ki jo je predlagal gospod Stroligo, ampak je tožilstvo, kot kaže, ves čas sledilo zgrešenim Stroligovim domnevam in vedno nasedlo, trošilo državni denar, učinka pa nobenega.” Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril: “Ker je prej, prvi poslanec, ki je spraševal, zlorabil poslovnik, ne rečem, da bom v svojih odgovorih citiral tistega, ki se mi ga zdi pametno citirati. Če bo to predsednik Socialnih demokratov, če bo dal neko dobro stališče, bom pač citiral njega. Tako kot se sam ne spuščam v to, kakšna vprašanja bodo poslanci postavljali. Seveda tudi meni ni možno predpisovati, koga lahko citiram in koga ne. Kar zadeva urad za preprečevanje pranja denarja, morda najprej posredovati nekaj statistike, glede na to, da iz vprašanja izhaja, kot da urad praktično nič ne dela. Po podatkih urada je ta institucija v desetih letih obravnavala 876 zadev zaradi suma pranja denarja, končala je 753 zadev oziroma 86 odstotkov, ne da bi urad vložil kakšne ukrepe oziroma je bilo 526 teh zadev zaključenih z “ad acta”, se pravi brez ukrepov. 27 zadev je takšnih, da je urad posredoval obvestila o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja v policiji in državnemu tožilstvu in v 37-ihzadevah pa je bila poslana informacija zaradi suma storitve nekaterih kaznivih dejanj, kar je prav tako dolžnost urada, kolikor zazna takšna dejanja. Na današnji dan ima urad v obravnavi odprtih še 123 zadev s področja sumljivih transakcij; vse niso s področja pranja denarja. V letu 2005 oziroma v prvih 11-ih mesecih letos je urad v skladu z zakonom odprl 111 novih zadev, končal analizo in obravnavo v 98-ih primerih, tako da so bile zadeve zaključene. Od teh zaključenih 98 zadev urad v večini primerov, se pravi v 57-ih primerih ni potrdil začetnega suma in so bile te zadeve zaključne brez postopkov. V 27-ih zadevah v letošnjem letu je urad ugotovil določene razloge za sum pranja denarja in je posredoval 18 obvestil policiji in državnemu tožilstvu. V nadaljnjih 14-ih zadevah pa je urad informacijo zaradi suma storitve drugih kaznivih dejanj posredoval podatke drugim, kot na primer državnemu tožilstvu, pa tudi drugim državnim institucijam. Iz te statistike izhaja, da je urad obravnaval relativno veliko število zadev. Pri tistih, ki so se izkazale za takšne, da je sum utemeljen, je urad ukrepal pač v skladu s svojimi pristojnostmi. Dejstvo pa je, da je bilo zelo malo zadev zaključenih s pravnomočno sodbo. Ta podatek drži. Vendar pa urad ni tisti, ki bi imel tukaj zadnjo besedo. Postopki gredo naprej na policijo, tožilstvo, na sodišča. Kakšno je stanje tukaj, kakšni so zaostanki, tudi vemo. Na podlagi statistike in teh podatkov, ki smo jih zbrali v enem dnevu, bi sedaj težko presodil, ali je urad dejansko sam največ odgovoren za to, da je »izplen« v smislu pravnomočnih sodb in dokončnih ukrepov tako nizek. Vlada bo ob teh poročilih, ki jih urad tako ali tako mora pripravljati ob naslednjem poročilu, proučila situacijo in ugotovila dejansko učinkovitost tega organa. Menim, da potrebujemo organ tudi zaradi mednarodnih obveznosti, ki jih država ima, in se je seveda odločila, ali so potrebne takšne ali drugačne spremembe. Urad vsako leto izdela poročila, ki so precej podrobna. Mislim, da so tudi ti podatki v teh poročilih. Lahko posredujemo celotna poročila, mislim, da niso zaupna, lahko pa naredimo podrobnejšo statistiko, iz katere bo razvidno to, po čemer sprašujete.” —– Poslanec opozicijske stranke je zastavil vprašanje o pravici do zdravstvenega varstva. Odgovarjal je predsednik vlade Janez Janša: “Najprej naj povem, da je glasilo Slovenske demokratske stranke Nova pot. Tisto, kar ste vi tam kazali, ni Nova pot, ampak revija, ki je na trgu in ki ima svoje lastnike, tako kot vsi ostali mediji. Kar zadeva vaše vprašanje, moram reči, da deloma delim zaskrbljenost z vami. Vendar pa v tem trenutku institucije, ki so zadolžene za zavarovalni nadzor, nekateri postopki pa so sproženi tudi na sodiščih, še niso rekle zadnje besede. Tako da vlada ali jaz osebno menim, da ne more presoditi o tem, ali se dogaja nekaj, kar gre v smer, o kateri ste govorili in ki naj bi bila nezakonita, in ali je to v skladu s pravili in zakonom. Nekateri postopki na sodiščih (teče po več postopkov) so bili zaključeni, nekateri še ne. Zato, da bi se morebiti Vzajemna preoblikovala v delniško družbo, je potreben najprej sklep skupščine, ki še ni bil sprejet, potrebno pa je tudi soglasje oziroma dovoljenje agencije za zavarovalni nadzor, ki tudi še ni bilo narejeno. Te institucije zadevo preučujejo. Dejstvo je, da je bila Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ustanovljena kot neprofitna zavarovalnica z medgeneracijsko vzajemnostjo in mora v tej smeri tudi delovati. Kolikor je v pristojnosti vlade, se bo za to smer zavzemala. Kolikor bo treba za to predlagati kakšno spremembo zakonodaje, bomo to tudi naredili; to je danes najavilo tudi ministrstvo za zdravje. Ne bi pa želel kot predsednik vlade »prejudicirati« odločitev, ki jih sprejemajo neodvisne institucije ali sodišča, in sicer tako, da bi se tudi distanciral od nekaterih zelo kategoričnih trditev, ki so bile tu izrečene. Torej, na samem začetku sem dejal, da bo vlada skrbela za to, da bo tudi ta zavarovalnica šla v smeri, v kateri je bila ustanovljena kot neprofitna zavarovalnica z medgeneracijsko vzajemnostjo in da obstajajo mehanizmi, s katerimi se to da zagotoviti. Deloma delim vašo zaskrbljenost. Ko smo zbirali podatke za odgovor na vaše vprašanje, smo prišli do nekaterih ugotovitev, ki določene trditve potrjujejo, so pa postopki pred neodvisnimi agencijami oziroma na sodiščih. Če bi zdaj »prejudiciral« neka stališča, to ne bi bilo korektno. Deloma pa to, kar vi govorite, govorijo tudi konkurenčne zavarovalnice. Na trgu obstaja neki boj in nekatere regulatorne institucije morajo zelo dobro pretehtati, kdaj gre za lobiranje, kdaj gre enostavno za konkurenčni boj, ker gre za velik denar in za velika sredstva. Uporabljajo se zelo različni prijemi, kdaj gre dejansko za zaščito javnega interesa. Kolikor bo potrebno tudi s spremembo zakonodaje zagotoviti splošni interes, zaščito interesov zavarovancev, potem je vlada pripravljena predložiti tudi spremembo zakonodaje, če obstoječi mehanizmi ne bi zadoščali za to, da to naredimo. Zelo jasno naj tudi povem, da se nič od navedenega s strani opozicije še ni zgodilo, niti ni skupščina sprejela sklepa o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo, še manj je agencija dala soglasje k temu. Zato govoriti, da se je nekaj zgodilo, da se je zgodila kraja stoletja, enostavno predstavlja zavajanje javnosti. ” Predsedniku vlade je vprašanje zastavil tudi poslanec Jakob Presečnik: “Vse bolj se približuje junij naslednje leto, torej leto 2006, ko bo Slovenija morala za prevzem evra izpolnjevati maastrichtske kriterije. Kakšna so pričakovanja vlade o izpolnjevanju teh kriterijev, še posebej glede inflacije, predvsem to, ali bo Slovenija tudi junija 2006 izpolnjevala ta kriterij?” Janez Janša, predsednik vlade: ” Veseli me, da je ta visoki zbor opazil, da je Slovenija praktično že izpolnila tudi najtežji kriterij, ki ga je potrebno izpolniti za to, da bomo lahko v začetku leta 2007 vpeljali evropsko valuto. Dejstvo je, da je zadnji podatek o naši inflaciji samo za desetinko odstotne točke nad maastrichtskim kriterijem in da je trend tako ugoden, da je možno upravičeno napovedati, da bo ta pogoj izpolnjen prej kot v sredini prihodnjega leta, ko bo izdelano konvergenčno poročilo. Glede na to, da smo ostale pogoje, se pravi, pogoje, ki se nanašajo na javni dolg, pogoje, ki se nanašajo na stabilnost tečaja oziroma bomo tega izpolnili, ko bomo 2 leti v čakalnici za evro, da ostali pogoji niso pod vprašanjem, da številne daleč presegamo, da imamo boljše podatke kot nekatere države, ki so že članice evropske monetarne unije. Ni predvidljivih nevarnosti za to, da Slovenija ne bi izpolnila tega pogoja. V tem trenutku smo od treh kandidatk za vstop v evropsko monetarno unijo, poleg nas sta to še Estonija in Litva, daleč najboljši v seštevku vseh kriterijev. Z naše strani bodo ti pogoji pač izpolnjeni. Dobro potekajo tudi ostale, recimo temu, tehnične priprave na prevzem valute. Morda bo nekaj težav zaradi tega, ker je potrebno to konvergenčno poročilo, ki bo izdelano šele konec junija naslednje leto, potem tudi formalno sprejeti na pristojnih institucijah EU in šele po tistem se lahko začne del priprav, med drugim tudi kovanje kovancev. Vendar pa računamo, da bo tudi to vse možno izvesti tako, da bo Slovenija 1. januarja 2007 dejansko brez problema vpeljala evropsko valuto. Imamo tudi relativno svežo izkušnjo, ker naš tolar nima tako dolge življenjske dobe, to smo enkrat že naredili; mislim na tehnično izvedbo v bistveno težjih okoliščinah in brez kakšnih večjih komplikacij. Vlada je sprejela tudi vse potrebne ukrepe za to, da prehod na evropsko valuto ne bi vplival na dvig cen, zaradi tega smo oziroma bomo vpeljali relativno dolgo dvojno označevanje cen, ki bo trajalo pred in po uvedbi evra. Tako bomo zagotovili, da bodo lahko potrošniki sami nadzorovali cene tudi pri proizvodih nižjega cenovnega razreda, kjer je v nekaterih evropskih državah, ko so uvajali evropsko valuto, prišlo do tako imenovanega zaokroževanja navzgor, kar se je potem poznalo tudi pri splošni rasti cen. Te izkušnje smo preučili. Želimo se izogniti napakam, ki so jih naredili v nekaterih državah, ko so ob tem velikem bumu prvič uvajali evropsko valuto. Tako da tu ne pričakujemo tega negativnega učinka. V zvezi s tem apeliramo tudi na razumevanje ukrepa dvojnega označevanja cen, ki bo povzročil nekaj dodatnih stroškov, vendar še zdaleč ne bodo takšni, kot se je nekaj časa pisalo. Spomnite se časov visoke inflacije, ko so vsak dan spreminjali cene; zdaj jih bo treba pač nekajkrat v tem obdobju, kar pa ne bo predstavljalo bistvenega problema in velikih stroškov.”